Dela, ki bodo dvignila raven ponudbe v kampu Šobec v Lescah, so v polnem teku. »Lepo jesensko vreme nam dobro služi in gradnja novega osrednjega objekta hitro napreduje,« pravi direktor kampa Šobec Uroš Ambrožič in dodaja, da v teh dneh stroji brnijo od jutra do večera. »Na razpis za dolgoročni najem restavracije, ki bo v novem objektu, pa je tudi kar nekaj odziva,« dodaja. Prijave potencialnih najemnikov so zbirali do sredine tega tedna, odpirali in preučili naj bi jih prihodnji teden. »Kdaj bomo našli najemnika in za koliko časa bo najel novo restavracijo, bo odvisno tudi od vsebine prispelih ponudb,« opozarja Ambrožič.

Obsežnejša dela potekajo tudi na drugih (namestitvenih) lokacijah v kampu. Tam po besedah Ambrožiča pripravljajo vse potrebno (vodo, elektriko, iztoke, infrastrukturo za internetno povezavo) za tako imenovana območja udobja. Na treh lokacijah – ob bajerju, ob reki Savi Dolinki in na sedanjem prireditvenem prostoru – bodo uredili 200 tovrstnih parcel, ki bodo večje od drugih in bodo zahtevnejšim gostom, ki jih je v Šobcu iz leta v leto več, ponujale še več udobja.

Tudi trgovina in klubski prostori

Letošnja prenova kampa Šobec se je po obsežnih lanskih delih začela tik pred koncem poletne sezone. Septembra so na mestu, kjer gradijo nov osrednji objekt, porušili dotedanjo trgovino. Poleg restavracije, ki naj bi delovala vse leto, ne le od pomladi do jeseni, ko je običajno odprt kamp, naj bi bili v osrednjem objektu med Šobčevim bajerjem in parkiriščem še trgovina in klubski prostori za goste. Na voljo bo več kot dva tisoč kvadratnih metrov uporabnih površin, ob objektu pa bosta velika terasa in prireditveni prostor, ki bo zamenjal obstoječega. Prostor, ki ga bo obdajal les, bo ogrevala toplotna črpalka, ki bo izkoriščala vodo iz bajerja, električno energijo pa bodo pridobivali s pomočjo lastne sončne elektrarne. Gradnjo tri milijone vrednega projekta, ki ga financirajo iz lastnih sredstev in ga bodo po sedanjih načrtih končali že marca prihodnje leto, je prevzelo podjetje Kovinar gradnje ST z Jesenic, za lesene konstrukcije pa naj bi poskrbel ribniški Riko.