»Na to, da potrebujemo pločnik, opozarjamo že od začetka svojega delovanja, zato smo novice, da ga bomo končno dobili, zelo veseli,« pravi direktorica centra Matevža Langusa v Radovljici Slađana Anderle. »Z njim bodo največ pridobili naši varovanci, saj se bo kakovost njihovega življenja in bivanja pri nas močno dvignila, prav tako pa bodo na boljšem njihovi starši in naši zaposleni. Brez pločnika je pot v Radovljico res nevarna in zahtevna.« Center Matevža Langusa je od središča Radovljice oddaljen le nekaj sto metrov zračne razdalje, ki pa jo morajo predvsem gibalno ovirani varovanci na invalidskih vozičkih premagati po dobra dva kilometra dolgi glavni cesti. Ta povezuje Radovljico z Lipniško dolino, zato je precej prometna, pločnika pa nima.
Med hrupom in hupami
Kako nevarna je vsakodnevna pot varovancev po glavni cesti, smo se prepričali sami in skupino varovancev pod budnim očesom dveh pedagogov pospremili po najnevarnejšem delu poti. Pred začetkom sta spremljevalca varovancem, tako kot je to običajno, ponovila pravila varne hoje oziroma vožnje z vozičkom po glavni cesti ter jim opisala pot. Prečkali so cesto in se po klancu proti Radovljici odpravili po desnem delu cestišča. Kolono je z otroškim vozičkom pred seboj vodila pedagoginja, varovanec na invalidskem vozičku je bil v sredini, za strnjeno kolono pa si je prizadeval spremljevalec na koncu kolone, ki je za roko stiskal enega od vidno vznemirjenih varovancev, ki mu je hrup predstavljal precejšnji stres.
Že prvih nekaj metrov vzpona je mimo kolone varovancev švignilo kar nekaj avtomobilov, med katerimi marsikdo verjetno ni upošteval omejitve, ki je na tem delu ceste 50 kilometrov na uro. Med vozili se je že v nekaj minutah z obeh smeri zvrstilo poleg osebnih avtomobilov tudi precej kombijev ter kar nekaj tovornjakov in avtobus. Občasno so se morali vozniki, ki so bili na poti v Radovljico, za skupino ustaviti in počakati, da se promet na nasprotnem pasu sprosti, preden so se lotili prehitevanja. V takšnih primerih se pogosto zgodi, pravijo zaposleni v centru, da vozniki svojo nestrpnost izrazijo s hupanjem med prehitevanjem varovancev, ki se proti cilju odpravljajo peš po cesti.
Navajajo jih na samostojnost
Ob tem se pojavlja vprašanje, ali je za varovance centra res nujno, da se vsak dan odpravljajo na tako nevaren pohod. Ne nazadnje center deluje na nekoliko odmaknjeni idilični lokaciji sredi narave in stanovalcem omogoča varno zavetje. »Varovanci se v center Radovljice odpravijo v trgovino, knjižnico in v druge ustanove. Vključujejo se v življenje v mestu in obiskujejo različne prireditve. Skušamo jih navajati na čim večjo samostojnost,« pojasnjuje Klaudija Makuc, vodja programa za usposabljanje in socialno varstvo otrok v centru. To pa je v trenutnih razmerah težko, dodaja. Tisti, ki z gibanjem nimajo težav, bi del poti ob lepem vremenu sicer lahko prehodili po bližnjem travniku, medtem ko za gibalno ovirane takšna izbira ne pride v poštev.
Čeprav gre za državno cesto, bo za gradnjo pločnika in za okoliško vodovodno infrastrukturo poskrbela občina. »Zavedamo se, da je potreba po pločniku že dlje časa velika, a treba je bilo odkupiti vsa zemljišča, izdelati projekte in dobiti soglasja direkcije za infrastrukturo, še letos pa naj bi začeli graditi pločnik,« zagotavlja radovljiški župan Ciril Globočnik. Za gradnjo pločnika ob Cesti na Jezerca od centra Matevža Langusa Radovljica do krožišča regionalne ceste in Boštjanove ulice v Lescah je občina v proračunih za leti 2017 in 2018 zagotovila 155.800 evrov, vključno s sredstvi za projektno dokumentacijo, odkupe zemljišč in investicijski nadzor. Obnova vodovoda jo bo stala še dodatnih 78.050 evrov.
