In da ne bi raziskovali vseh povprek, smo pod drobnogled vzeli sesalce, človeku najbolj podobna bitja, in izločili predvsem različne ptice. Mimogrede, ste vedeli, da sokol selec leti tudi do 389 kilometrov na uro? Razmeroma hitri so tudi mehiški buldoški netopirji, prav tako sesalci, ki dosežejo okoli 160 kilometrov na uro. Velike hitrosti zmorejo še pršice in obadi, v podobno kategorijo spada plahutanje s krili pri različnih ptičih, recimo pri kolibrijih. A mi smo pri najhitrejših sesalcih, ki ne letijo, bi lahko rekli. Zanimivo, na različnih spletnih straneh so različne lestvice, pa ne samo to, različne so tudi izmerjene hitrosti posameznih živali. Mimogrede, najpočasnejši sesalci so lenivci, s hitrostjo okoli 0,14 km/h, a to je že druga zgodba.
Gepard: 120 km/h
Če gepard svoje žrtve ne ujame v prvi minuti dirjanja, se utrudi in njegova hitrost se začne zmanjševati. A njegove plenilske kakovosti so druge. V treh sekundah, recimo, pospeši do skoraj 100 km/h, pri tem je več časa v zraku kot na tleh, njegovi skoki pa so dolgi tudi do osem metrov. Acinonyx jubatus, po latinsko, živi v osrednji, vzhodni, južni Afriki in v jugozahodni Aziji. Dolg je skoraj meter in pol, tehta pa okoli 65 kilogramov. Najraje malica manjše antilope, redko zajce, še redkeje ptice. Gnuji in zebre so za geparde pretežka naloga. Kadar se lotijo lovljenja svojega plena, so zelo uspešni. Kar 70 odstotkov lova končajo uspešno, kar jih uvršča med najuspešnejše mačje plenilce. Z večjimi mačkami se ne marajo srečevati, navadno jim izpulijo težko prigaran plen, levi pa so celo pripravljeni pohrustati njihove mladiče. Tudi zato so gepardi mačje zveri, ki raje delujejo podnevi kot ponoči. Gepardi so na seznamu ogroženih živalskih vrst, saj jim zaradi zmanjševanja naravnega habitata zmanjkuje hrane. Naši predniki so jih uporabljali pri lovu, a se stvar ni obnesla, ker se v ujetništvu niso razmnoževali.
Vilorog: 88,5 km/h
Antilopska koza ali ameriška antilopa, kakor jo tudi imenujemo, je doma v Severni Ameriki, najti pa jo je mogoče še v severnem delu Mehike. Vilorogi so najhitrejši sesalci na dolge proge. Ta vrsta antilope zadrži hitrost nad 88 km/h 800 metrov, 67 km/h 1,6 kilometra, hitrost 56 km/h pa kar šest kilometrov. Odrasli vilorogi merijo največ meter in pol v dolžino, okoli meter v višino, če štejemo do vrha ramen, in tehtajo od 40 do 65 kilogramov. So rastlinojede živali in obrok za kojote, divje mačke, pume, orle, lovijo jih tudi športni lovci. Branijo se s hitrostjo.
Skokonoga gazela: 88 km/h
Antilopa, ki živi v Namibiji, Bocvani in Republiki Južni Afriki (kakih 2,5 milijona naj bi jih bilo), meri v višino do 75 centimetrov in ima kakšnih 40 kilogramov. Znana je po svoji hitrosti in po hitrih menjavah ritma. Pomembni so njeni skoki v višino – lahko skoči kar do štiri metre visoko, med tekom pa so njeni skoki lahko dolgi do 15 metrov. Skokonoga gazela malica sveže trave, grmovje in sukulentne rastline, pa tudi cvetlice, semena in listje. Njeni največji sovražniki so gepardi, bojijo pa se tudi levov, leopardov, hijen, šakalov in človeka.
Gnu: 80,5 km/h
Modri in črni gnu živita v vzhodni in južni Afriki. Gnuji so znani po svojih selitvah, saj milijone živali spektakularno migrira z ravnic v Serengetiju proti Maasai Mari v Keniji in nazaj, da bi našli hrano in vodo. Gre za največjo vsakoletno selitev sesalcev na svetu. Gnuji lahko svojo hitrost razvijajo tudi na daljših razdaljah. Njihovi največji sovražniki so levi in hijene, drugače pa jih imajo na svojem jedilniku tudi krokodili. Če preživi nevarnosti, doživi kakih 20 let. Modri gnuji so večji in težji, imajo do 250 kilogramov in 150 centimetrov višine do ramen.
Lev: 80,5 km/h
Lev je sicer hitra zverina, a največjo hitrost lahko vzdrži dobesedno le nekaj metrov, potem pa se utrudi, zato je pomembno, da so za napad dobro organizirani in da so zelo blizu žrtvam, ki so navadno zelo hitre. Levi so redke zveri, ki živijo v krdelih. Lovijo samice (imajo do 180 kilogramov), samci (do 250 kilogramov) pa branijo teren pred drugimi levi. Njihov največji sovražnik je človek, najraje pa napadajo gnuje, različne antilope, žirafe, glodavce, če so lačni, pa celo nilske konje in slone. Levi živijo praktično samo še v osrednjem in južnem delu Afrike.
Jelenja antilopa: 80 km/h
Indijska antilopa prebiva v Indiji, Pakistanu in v Nepalu. Popularna je med lovci, tako da je število živali v prejšnjem stoletju v teh krajih naglo padalo. Zanimivo, naselili so jo v ZDA in v Argentini, kjer ji gre bolje. Jelenja antilopa pa ni samo hitra, ampak je tudi hudo vzdržljiva žival, saj svojo najvišjo hitrost lahko obdrži kar 1,5 kilometra v bolj skokih kot korakih, dolgih do šest metrov. Samci dosežejo meter in pol v dolžino ter imajo ob 55 kilogramih celo do 85 centimetrov višine. Ob človeku ji hočejo slabo še volkovi, divji psi, tigri…
Angleški hrt: 74 km/h
Pravijo, da so hrti psi, ki so ustvarjeni za lenarjenje. Res je sicer, da so izjemno hitri in da jih zato uporabljajo tako za lov kot za pasje dirke, a to počnejo dobesedno nekaj metrov, potem pa radi počivajo. Angleški hrt je ena najstarejših pasjih pasem. Menda njegova zgodovina seže že v Perzijo 5000 let nazaj. Z Bližnjega vzhoda in Afrike naj bi se najprej naselil v Španiji in potem na Otoku. Najtežji samci imajo 38 kilogramov, plečna višina pa je pri največjih 76 centimetrov. Mimogrede, hrti prenehajo tekmovati na pasjih dirkah pri štirih do šestih letih starosti.
Afriški divji pes: 71 km/h
Ena najbolj ogroženih živalskih vrst so afriški divji psi, ki za preživetje potrebujejo velik prostor, na katerem lovijo hrano. Lovijo v krdelu, do dvajset psov naenkrat zasleduje žival in jo počasi raztrga. Povprečne žrtve imajo od 30 do 90 kilogramov, neredko se namenijo tudi na težje živali. Psi so vzdržljivi in lahko dolgo in hitro tečejo. Njihova najljubša hrana so antilope, največji sovražniki pa levi, ki jim plen odnesejo, lahko pa jih tudi ubijejo. Najtežji imajo 36 kilogramov, najvišji imajo plečno višino 75 centimetrov, najdaljši merijo en meter.
Kenguru: 71 km/h
V povprečju se kenguruji gibljejo kakih 25 km/h, na kratkih razdaljah gredo več kot 70 km/h, kakih 40 km/h pa lahko tečejo dva kilometra. Izraz kenguru se v glavnem uporablja za rdeče, vzhodne in zahodne sive kenguruje, skupno jim je, da so doma v Avstraliji. Kenguruji so vrečarji in izvrstni skakalci, ki lahko skočijo tudi 10 metrov daleč. Kenguruji najraje malicajo travo, korenine in drevesne liste. Največji lahko merijo do dva metra in imajo 90 kilogramov. Imajo le nekaj sovražnikov. Največji so človek, dingo in ujede.
Konj: 70,76 km/h
Gre za natančno izmerjeno hitrost, ki jo je dosegla dveletna kobila z imenom Winning Brew v Pensilvaniji na dirkališču Penn National Race Course v Grantvilleu 14. maja 2008. Winning Brew s trenerjem Francisom Vitalejem je dosegla rezultat 43,97 milje na uro, ki je zabeležen v Guinnessovi knjigi rekordov, dejstvo pa je, da je tekmovala na progi dolžine pol milje. Zanimivo, Vitale je bil leta 1982 za devet mesecev suspendiran, ker je dopingiral konja z imenom Kumulus II. V povprečju so domači konji seveda počasnejši, tečejo od 40 do 48 kilometrov na uro.
