Pravi moški hodi vsak dan. Pravi moški se izogiba slabim razvadam. Pravi moški je pozoren na telesne spremembe, ne okleva, pravočasno obišče zdravnika in se odzove na vabilo programa Svit. Tako so opisali pravega moškega tudi v letošnjem nadaljevanju lanske, nekoliko provokativne ozaveščevalne akcije o moških rakih.
Društvo onkoloških bolnikov Slovenije si v sodelovanju z Onkološkim inštitutom Ljubljana, fakulteto za šport in ministrstvom za zdravje prizadeva za cilj, da bi v Sloveniji zbolelo za rakom čim manj moških in jih čim več zbolelih preživelo. Z novim sloganom akcije Zakorakaj k zdravju pa pravega moškega nagovarja, naj živi zdravo in zmanjša tveganje, da bi zbolel, je dejala predsednica društva Ana Žličar. S sloganom pozivajo k hoji, ki ima vrsto zdravilnih in blagodejnih učinkov.
Moški zbolijo pogosteje
V središče letošnjih aktivnosti so tako postavili zdrav življenjski slog in izjemen, a preveč prezrt pomen redne telesne dejavnosti, ki občutno zmanjša tudi tveganje, da bi zboleli za rakom – boleznijo, ki je vse večji javnozdravstveni, socialni in ekonomski problem sodobne družbe, še zlasti moških. Podatki Registra raka RS in Nacionalnega inštituta za javno zdravje namreč kažejo, da moški zbolevajo in umirajo za rakom pogosteje kot ženske. Od 14.000 na leto obolelih za rakom v Sloveniji je po besedah Vesne Zadnik z Onkološkega inštituta Ljubljana 7500 moških. Moški zbolevajo tudi za usodnejšimi oblikami bolezni in pogosteje umirajo. Najpogostejši je rak prostate, ki se pojavi pri 1500 bolnikih na leto in zahteva 400 smrti. Drugi najpogostejši je pljučni rak, ki prizadene od 800 do 900 moških na leto. Kljub zmanjšanju števila kadilcev se številke ne spreminjajo. Do 900 moških na leto zboli tudi za rakom debelega črevesja in danke, niza skrb vzbujajoče statistične podatke Zadnikova, a ne pozabi izpostaviti pozitivnih učinkov presejalnega programa Svit. Zadovoljstva zaradi več sto rešenih življenj, ki jih je omogočilo zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in rakov v zgodnji fazi, ne skriva niti državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Jožica Maučec Zakotnik. Pojasnjuje, da največ moških še vedno umira zaradi kadilskih rakov.
Skupni imenovalec rakov
»Za vse najpogostejše oblike raka obstaja skupni imenovalec. To so slabe življenjske navade, kot so kajenje, alkohol, neredna telesna dejavnost, uživanje premastne hrane,« opozarja Primož Strojan z Onkološkega inštituta. Obstaja veliko možnosti za zmanjšanje tveganja za razvoj bolezni. Tudi hoja in redna telesna dejavnost sodita med te, je dodal.
»Hojo bi morali predpisovati na recept,« je prepričan doc. dr. Vedran Hadžić s Fakultete za šport. »Hoja izboljša kakovost življenja in splošnega počutja; znižuje krvni tlak, raven krvnega sladkorja in raven škodljivega holesterola ter zvišuje raven koristnega holesterola v krvi. Hoja krepi srce in ožilje, zmanjšuje delež maščevja v telesu in negativne posledice stresa ter preprečuje redčenje kostne mase. Hoja vzdržuje mišično moč in gibljivost sklepov ter ugodno vpliva na uravnavanje telesne teže, na sladkorno bolezen, osteoporozo, presnovo maščob in depresijo, primerno oblikuje tudi mišice nog in medenice.« Kot je še dejal, so raziskave pokazale, da je učinek rednega gibanja na uravnavanje krvnega tlaka enak učinkom zdravil, ki jih v ta namen predpisujejo zdravniki. Obolevnost za rakom debelega črevesa se ob redni telesni dejavnosti po njegovih besedah zmanjša celo za 25 odstotkov.
Jasna But Hadžić z Onkološkega inštituta dodaja, da so učinki telesne dejavnosti blagodejni tudi za že obolele, saj nepotreben počitek oslabi telo in imunski sistem tako zdravih kot obolelih. Za hojo pa za nameček velja, da v veliki večini primerov nima kontraindikacij, kar pomeni, da je primerna za vse ljudi. Zato tudi med zdravljenjem bolnikom svetujejo, naj bodo čim bolj aktivni. »Hoja ima za onkološke bolnike toliko ugodnih učinkov, da bi jo morali predpisovati na recept,« je prepričana tudi But-Hadžićeva.
