Že vrsto let si občani, ki živijo tik ob Ormoški cesti na Ptuju, prizadevajo, da bi jim občina uredila pločnike. »A teh ni. Imamo pa globoke jarke, ki jih moramo kositi in urejati. Voda v njih pa ob vsakem močnejšem deževju zastaja in ne more odtekati, ker so nekateri jaški višji, spet drugi nižji. In velikokrat se je že zgodilo, da je manjkalo le nekaj centimetrov, da ni voda iz jarka začela poplavljati hiš,« so nam potožili obupani občani, ki ne vedo, kam se lahko obrnejo, da bi nekdo ne le prisluhnil, temveč tudi rešil njihove težave.
Kot pravijo, so zaradi tega, ker pločnika ni, izpostavljeni tudi vse nevarnejšim in hitrim voznikom tovornih vozil. »Če želimo iti le do soseda ali najbližje trgovine, moramo hoditi ob robu ceste, po neurejeni površini, prav tako morajo po neurejenih bankinah voziti tudi kolesarji. Če živiš ob tej cesti, ti zato ne preostane drugega, kot da tvegaš življenje in hodiš po nevarni in neurejeni poti, medtem ko mimo z veliko hitrostjo vozijo avtomobili in tovorna vozila. Najbližji prehod za pešce je namreč v krožnem križišču pri trgovini Mercator, drugi pri gostilni Nataša bar, ki vodi že proti Spuhlji,« nas je obvestila ena od naših bralk, katere ime hranimo v uredništvu.
Prenova Dravskega mostu še dodatna nadloga
Kot še navaja, pa se je promet, odkar je zaprt Dravski most, še povečal, zato situacija postaja nevzdržna. »Cesta je že nekaj let močno dotrajana, voda na njej pa ob nalivih dobesedno stoji. Ko pelje mimo tovornjak, se cela hiša strese, stene pokajo, da o hrupu, ki smo mu izpostavljeni vsakodnevno, ne izgubljamo besed. Življenje v takem okolju zato postaja vse bolj nevzdržno,« še opozarja občanka. Kot odgovarjajo na Direkciji RS za infrastrukturo, so na Ormoški cesti, ki je državna cesta, doslej uredili nekaj površin za pešce in kolesarje. A le na delu od križišča pri železniškem nadvozu do krožnega križišča pri Qlandii na eni strani vozišča in dvostransko na delu od krožnega križišča Qlandia do krožnega križišča pri Mercatorju. »Na teh delih so v območju križišča in krožnih križišč tudi ustrezni prehodi za pešce in kolesarje,« odgovarjajo na direkciji.
Ker pa je Ormoška cesta znotraj naselja, konkretno mesta Ptuj, kjer je najvišja dovoljena hitrost 50 kilometrov na uro, dodatno omejitve hitrosti ne morejo nižati. »Problem na Ormoški cesti se zaradi prenavljanja mostu čez Dravo s tem zagotovo ne bi rešil, kvečjemu bi se s postavitvijo dodatne signalizacije za omejitev hitrosti prepustnost omenjene ceste še poslabšala,« še odgovarjajo na direkciji, ki jim gre očitno najbolj za to, da je promet kar se da tekoč. Za pomanjkanje pločnika znotraj naselja, kjer je cesta občinska in ne več državna, pa je kriva občina, pravijo.
Na občinskem delu ceste že omejitev hitrosti
Na občini Ptuj se težav zavedajo, saj se strinjajo, da je na omenjeni državni cesti res potrebna ureditev hodnikov za pešce in kolesarje, preplastitev vozišča, ureditev avtobusnih postajališč ter nevarnih prehodov za pešce kot tudi zagotovitev novih. »Mi smo že izdelali vso potrebno dokumentacijo za začetek celovite obnove infrastrukture in gradnje pločnikov s kolesarskimi stezami. Od Direkcije RS za infrastrukturo pa pričakujemo, da bo čim prej pristopila k urejanju lastništva zemljišč in sami gradnji,« odgovarjajo na ptujski mestni občini. Strinjajo se tudi, da se je v času, ko je most čez Dravo zaprt, promet na omenjenem odseku zelo povečal, s tem pa tudi nevarnost za pešce in kolesarje. Kot še dodajajo, so od Ormoške ceste proti Ranci, ki je občinska, zato že uredili tudi cono, kjer je najvišja dovoljena hitrost 30 kilometrov na uro.
