»Pri Slovanu sem dobil prvo priložnost, da se izkažem v svetu košarke,« je nekoč dejal najboljši slovenski košarkar Goran Dragić. Jaka Lakovič je povedal, da je v svoji bogati karieri vedno unovčil znanje, ki ga je pridobil pri Slovanu. Jaka Blažič je dodal, da ga je Slovan naučil samostojnosti in ga spoznal z vrhunsko košarko.
Nekoč prepoznavni košarkarski klub s Kodeljevega je pod težo dolgov in nepreglednega poslovanja padel v tretjo slovensko ligo. Še slabše se godi nogometašem Slovana, ki nastopajo v četrti ligi, medtem ko so se rokometaši vrnili med najboljše, a velikih ambicij nimajo. Blagovna znamka Slovan z več kot stoletno tradicijo se je v članski konkurenci znašla na obrobju slovenskega kolektivnega športa, zato v vodstvu nogometnega kluba ne izključujejo možnosti propada.
ND Slovan se počuti zapostavljeno
Na Kodeljevem nikoli ni manjkalo športnih talentov. Nogometni klub so ustanovili že pred prvo svetovno vojno, zanj pa so igrali številni znani slovenski nogometaši (Samir Handanović, Milivoje Novaković, Marko Elsner, Sebastjan Cimerotič…). Čeprav Slovan nikdar ni bil tako velik in prepoznaven kot Olimpija, je skrbel predvsem za kakovosten razvoj mladih igralcev. Peter Lovšin, rokerska legenda, je pred tremi leti prevzel vodenje kluba in povedal, da Slovan deluje z osnovnimi sredstvi in je eden redkih slovenskih klubov brez dolgov. »Kljub temu pa razmere v našem nogometu niso rožnate. Nogometna zveza se obnaša mačehovsko. Glede na to, da je Slovan dal ogromno reprezentantov, se počutimo izigrane. Sprememba ligaškega sistema je udarila veliko klubov. Želimo si preboja med člani, vendar imamo občutek, da se denar vrti zgolj pri eliti,« je kritičen Peter Lovšin.
Moti ga, da Slovanu višje postavljeni klubi jemljejo igralce in jih na tekmah postavijo na klop. »Če bo šlo tako naprej, se slovenskemu nogometu piše zelo slabo, saj bodo manjši klubi izgubili interes za delovanje. Dogaja se favoriziranje višje uvrščenih klubov v tekmovalnem sistemu. Potem ko so slovenski nogomet prevzeli napačni ljudje, se dogaja podoben scenarij kot pri portoroških sklepih, ki so skorajda pokopali domači šport,« meni Lovšin. Pravi, da Slovan še vedno temelji na prepoznavni rdeči barvi, ki po njegovem predstavlja veselje do igre. »To bomo poskušali nadaljevati, a se je težko zoperstaviti pohlepu neoliberalnega kapitalizma. Črnega scenarija ne moremo izključiti,« je pristavil.
Zlata kolajna povečala vpis v šolo
Več optimizma ponujajo v košarkarskem klubu, kjer so poleti zamenjali vodstveno garnituro. Predsednik kluba je postal mladi podjetnik Niko Klanšek, ki se je med desetletnim bivanjem v ZDA ukvarjal z inovacijskimi projekti. Košarko je igral že v mladosti, v New Yorku je bil dve leti trener osnovnošolcev iz sedmega in osmega razreda. »Ko sem postal predsednik Slovana, so se moje sanje uresničile. Klub mi je bil vedno pri srcu. Do Slovana gojim veliko spoštovanje, saj gre za veliko športno institucijo z bogato zgodovino. Slovan je veljal za valilnico talentov, zato želimo klubu povrniti ta status,« je razložil Niko Klanšek.
Njegova vizija je dolgoročna. V klub bi privabil vse, ki želijo igrati košarko. Najbolj talentirani se bodo kalili v košarkarski akademiji, organizirali pa bodo tudi vadbo za rekreativce. Člansko moštvo nastopa v tretji slovenski ligi, klub pa je še vedno v postopku poenostavljene prisilne poravnave. Pred leti je bil Slovan več kot šestdeset let insolventen, zato mu je grozilo zaprtje. »Imamo še veliko dela, da bi Slovan postavili na noge. Kratkoročni cilj je, da sezono izpeljemo brez dolgov. Za vrnitev v prvo ligo bo treba vlagati v člansko ekipo,« je dejal Klanšek, ki je odločen, da Slovanu povrne staro slavo. Ko se je s soprogo odpravil na poročno potovanje po Balkanu, so ga športni navdušenci presenetili s poznavanjem Slovanove zgodovine, kar ga je dodatno motiviralo.
Zanimanje za košarko se je med ljubljansko mladino izdatno povečalo po osvojeni zlati kolajni na nedavnem evropskem prvenstvu, zato ima Slovan na treningih tudi po petdeset otrok hkrati. »Trend moramo ohraniti, zato je treba obetavnim košarkarjem ponuditi čim več programov. Prepričan sem, da je v Ljubljani dovolj prostora za dva močna kluba. Olimpija bi morala biti paradni konj slovenske košarke, medtem ko je mladinski pogon primarna naloga Slovana,« je dodal.
Mlade bi vključili v tri panoge
V treh najbolj izpostavljenih kolektivnih športih pri nas je Slovan v članski konkurenci najvišje v rokometu, saj se je letos vrnil med prvoligaše. Leta 1981 je klub poskrbel za odmeven uspeh na mednarodni ravni, saj je postal evropski podprvak. V zadnjih letih je zabredel v rdeče številke, tako da je nekdanji predsednik Luka Gorišek postregel celo z izjavo, da je bil Slovan slabše organiziran kot vsako gasilsko društvo. »Ni skrivnost, da dolgovi še obstajajo. Z racionalnim poslovanjem jih skušamo odpraviti. Od načrtov ne odstopamo,« je jasen generalni sekretar kluba Edo Javor. Po njegovih besedah bi moral imeti Slovan trdne temelje, da bi se lahko postavil na noge. Najprej želijo postati stabilen prvoligaš, ki bo skrbel za razvoj mladih, šele nato bi veljalo razmišljati o naskoku na državni naslov. Ljubljana je imela prvaka v samostojni državi zgolj leta 2002, ko so vladavino Celja prekinile Prule.
Med nogometnimi, košarkarskimi in rokometnimi funkcionarji Slovana kroži ideja o povezovanju panog za mlade športnike. Morda bodo že v prihodnji sezoni odprli skupni projekt, v katerem bi otrokom ponudili ukvarjanje z vsemi tremi športi hkrati. »S skupnimi akcijami bi ime kluba znova postavili na širši zemljevid in zagotovili množičnost. Otroke je treba vključiti v šport, zato sem prepričan, da bo projekt uspešen,« je sklenil Javor.
