Gradnja HE na srednji Savi pa naj bi bila prav tako vseslovenski projekt, dokazali smo že v preteklosti in tudi v sedanjosti, da takšne projekte znamo graditi, pa se zadeva ne premakne z mrtve točke. Res je, da je država že podelila koncesijo za izrabo energije v tem delu, žal pa jo je podelila opešanemu konju, ki ječi pod bremenom TEŠ 6 in se zadeva nikamor ne premakne.

Zgraditev hidroelektrarn na srednji Savi bi Sloveniji nadomestila manjkajočo proizvodnjo iz Krškega, ki smo jo morali iz sprejetih meddržavnih dogovorov prepustiti sosedom Hrvatom. In tako bi lahko prenehali sanjati o drugem jedrskem bloku v Krškem.

Nesporna je ugotovitev, da hidroelektrarne na tako zastavljeni verigi energetskih objektov premlevajo isto količino vode, kakor se zdaj dogaja na spodnjesavski verigi takšnih objektov. Pri tem pa ne smemo spregledati, da s takšno gradnjo uporabljamo domače znanje, v Sloveniji proizvedemo vso potrebno opremo, in kakor smo zgradili že omenjeno spodnjesavsko verigo z domačimi izvajalci, lahko enako storimo tudi na srednji Savi. Pri tem pa ne gre spregledati tudi dejstva, da smo v DZ ratificirali podnebni sporazum in pred sprejemom je tudi energetski koncept Slovenije. Oba dokumenta nas zavezujeta k zmanjševanju rabe naftnih energentov za 40 odstotkov do leta 2030. S tem namenom je bila tudi v vladi RS v preteklih dneh sprejeta strategija o spremembi voznega parka.

Vse to pišem z namenom, da bodo tudi državni uradniki naredili korak v smer gradnje srednje savske verige (MOP in MZI), saj oni zelo dobro vedo, koliko časa je potrebnega za »umestitev v prostor« takšnih objektov in pridobitev vseh potrebnih dovoljenj. Preprosto je treba vedeti, da takšnega projekta ne more financirati samo investitor (bodoči lastnik HE), ampak je treba dodati vsaj še polovico investicijskih sredstev iz »vodnega in podnebnega sklada«, za kar smo se že zavezali s podnebnim sporazumom. Ne bom govoril o sinergijskih učinkih izvedbe celotnega projekta, s katerimi pridobi celotna država, česar ne moremo trditi za Luko in drugi tir.

In za konec še sklepna misel: raba energije predstavlja tretjino našega dnevnega življenja in moramo storiti vse, da jo bomo imeli ter da bomo v največji možni meri energetsko neodvisni. Preprosto bodimo veseli, da imamo takšen trajni vir energije. Marsikje bi že gradili, če bi imeli takšno možnost. In izvedba tega projekta ni igranje v peskovniku v cilju ozkih interesov.

Božo Dukić, Kranj