Gradbeni inšpektorji so lani po vsej Sloveniji pregledali 405 objektov oziroma delov objektov v javni rabi in ugotavljali, ali so zgrajeni skladno z zahtevami zakona o gradnji objektov. V dvajsetih primerih so ugotovili, da objekti nimajo ustreznega uporabnega dovoljenja, zato so z odločbo začasno prepovedali njihovo uporabo, lastnikom pa določili rok, do katerega morajo pridobiti manjkajočo dokumentacijo.
Največja težava izjave o skladnosti
Spomnimo, da je gradbena inšpektorica prepovedala uporabo mrliške vežice na Vranskem, ker občina kot lastnica ne razpolaga z uporabnim dovoljenjem, ki ga je pred 35 leti odnesla poplava. Župan Franc Sušnik ima zdaj velike težave, kako pridobiti izjavo o skladnosti, ki je za izdajo uporabnega dovoljenja ključna, občino pa bo to stalo tudi nekaj dragocenih tisočakov.
S podobno težavo, pridobivanjem izjave o skladnosti, se ubada župan občine Poljčane, ki je lastnica mrliške vežice v Studenicah. Krajevna skupnost je vežico zgradila leta 1997 v skladu z gradbenimi standardi, a gradbenega in uporabnega dovoljenja zanjo niso pridobili. »Imamo težavo, kako zdaj priti do izjave o skladnosti, saj je izvajalec gradbenih del svojo dejavnost nehal izvajati pred 15 leti, projektant in arhitekt pa sta že pokojna. Gradbinca, ki bi jamčil za material in potrdil geomehanske meritve, pa ne moremo dobiti. Zato nameravam iti na upravno enoto v Slovenski Bistrici, da mi povedo, kako naj to težavo rešimo, saj jo moramo rešiti,« pravi župan Stanislav Kovačič, ki upa, da bo težava do konca leta odpravljena. Na srečo imajo, pravi župan, razumnega inšpektorja, ki zato vežice ni zaprl, temveč tudi on čaka, da se zadeva reši.
Poseg v druge parcele in napačne številke
Z uporabnim dovoljenjem za mrliško vežico so imeli težave tudi v občini Škocjan. Zgradili so jo s prispevki krajanov Velikih in Malih Poljan, Zagrada, Klenovika in dela Goriške vasi pri cerkvi sv. Tomaža v Velikih Poljanah, namenu pa predali šele pred petimi leti. Kot pravi Zvonko Petelin z občine Škocjan, so izvajalci v enem delu za od 10 do 15 centimetrov posegli na drugo parcelo, zgradili pa so tudi nadstrešnico, ki ni bila v načrtu. »Z lastnikom parcele, v katero je bilo poseženo, so se že vse dogovorili in napako popravili tudi v geodetskem posnetku,« je povedal Petelin. Tudi pri njih je vežica ves čas na voljo krajanom in prepovedi uporabe v praksi ni bilo.
S parcelnimi številkami so imeli težave v Novi Gorici, kjer so zgradili prizidek h glasbeni šoli, za katerega so inšpektorji prav tako izdali odločbo o prepovedi uporabe. »Gradbeno dovoljenje za prizidek je bilo izdano, uspešno je bil opravljen tudi tehnični pregled zanj in izdano uporabno dovoljenje. V postopku pa je prišlo do napačne navedbe parcele na uporabnem dovoljenju, zato smo trenutno v fazi urejanja te napake,« so pojasnili na novogoriški občini. Tudi tam glasbena šola zaradi tega ni bila zaprta.
Težave s šolo v Tolminu
Gradbeni inšpektorji so prepovedali tudi uporabo osnovne šole na Mostu na Soči, a so tudi v tem primeru občini pogledali skozi prste, saj je šola normalno odprta. Kot nam je povedal mag. Matjaž Kos z občine Tolmin, je gradnja omenjene šole potekala kar četrt stoletja, in to v treh fazah. Za prvo in drugo je bila investitorica šola, za tretjo pa občina Tolmin. »A šola kot investitorica po končani gradnji ni izvedla postopka za pridobitev uporabnega dovoljenja, pozneje pa tudi za tretjo fazo, katere investitorica je bila občina, ni bilo mogoče izvesti postopka, da bi prišli do uporabnega dovoljenja. V proračunu imamo že zagotovljena namenska sredstva, da bomo izdelali vso potrebno dokumentacijo ter izvedli gradbeno-obrtniška in inštalacijska dela, ki nam jih do začetka šolskega leta ni uspelo dokončati,« pravi Kos. Poudarja, da o vseh izvedenih aktivnostih redno obveščajo novogoriški inšpektorat za okolje in prostor.
Kot še dodaja Kos, pa je treba vedeti, da so bile stavbe, v katerih se izvaja vzgojno-izobraževalna dejavnost OŠ Dušana Muniha Most na Soči, zgrajene takoj po potresu, ki je leta 1976 prizadel Posočje. Takrat je bilo treba nemudoma zagotoviti nadomestne prostore za izvajanje pouka oziroma varstva otrok, ki so jih ves čas dobro vzdrževali.
