»Tale napis me je pa kar ustavil! Se absolutno strinjam in delam vse za to, da ne gre hrana v smeti. Na podeželju je to tudi lažje, pri otrocih, ki živita v mestu, pa me kar zaboli srce, ko vidim, kaj delata,« se je mimogrede razgovorila rdečelasa gospa, ki je hitela na osrednjo ljubljansko tržnico, vmes pa je pred Mesarskim mostom naletela na kup rjavih zabojnikov in napise »Zavržena hrana nam dvigne pokrov« in »Stran pa ne bomo metali«.
Tako so se z nagovarjanjem mimoidočih in predstavljanjem alternativ romanju hrane v smeti v nevladni organizaciji Ekologi brez meja skupaj z javnim podjetjem Snaga odločili zaznamovati svetovni dan hrane. »Po ocenah iz leta 2015 vsak Slovenec zavrže 73 kilogramov hrane na leto. To je sicer pod evropskim povprečjem, a vseeno je številka skrb vzbujajoča,« je poudarila Katja Sreš iz Ekologov brez meja, ki že približno eno leto izvaja projekt Ne meč'mo hrane stran! Od tistih, ki so včeraj upočasnili korak, so večinoma dobili odgovore, da pri njih doma hrana ne pristane v smeteh, številni pa so priznali, da se jim občasno zgodi, da morajo kaj zavreči, sploh ostanke kruha in mlečne izdelke s pretečenim rokom uporabe.
Ključno načrtovanje jedilnika
Statistika kaže, da k skoraj 151.000 tonam zavržene hrane, kolikor je pridelamo v Sloveniji v enem letu, v veliki meri prispevajo prav gospodinjstva. V domovih naj bi zavrgli kar 48 odstotkov vse zavržene hrane, preostalih 52 odstotkov pa nastane v proizvodnih in storitvenih dejavnostih. Trgovci naj bi prispevali le devet odstotkov zavržene hrane, pa še ta številka se izboljšuje zaradi vedno večjega povezovanja s humanitarnimi organizacijami, zato so se tako Snaga kot Ekologi brez meja v svojih kampanjah usmerili k posameznikom, saj se najpomembnejši ukrepi začnejo prav doma.
Ključnega pomena je dobro načrtovanje. »V prvi fazi je pomembno načrtovanje jedilnika. Najprej poglejte v hladilnik in shrambo, ali morate kaj še porabiti, potem pa je treba smiselno načrtovati tudi nakupovanje. S seboj vzamemo nakupovalni listek in se ga res držimo, ne nasedamo različnim akcijam, ko dobimo velika pakiranja ali še določene količine gratis. Kupimo, kar potrebujemo in kolikor potrebujemo, na koncu pa tudi pripravimo, kolikor bomo pojedli. Če slučajno kaj ostane, to shranimo v hladilnik, včasih gredo presežki lahko v zamrzovalnik, konec koncev pa imamo vsi tudi sosede, s katerimi je mogoče marsikaj podeliti,« je naštela Sreševa in pozvala ljudi, naj jim ne bo nerodno v restavracijah preložiti hrane v plastične posodice in je vzeti domov za pozneje.
Del problema v Sloveniji so namreč tudi prevelike porcije gostincev, prav tako je problematika pereča v javnih zavodih. Prihodnji teden bodo Ekologi brez meja predstavili prve številke, do katerih so prišli z raziskovanjem ravnanja s hrano v bolnišnicah in domovih za ostarele.
