Na Inštitutu za nutricionistiko in Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so vzpostavili spletni nacionalni portal o hrani in prehrani. Dostopen je na www.prehrana.si. Obiskovalcem ponuja verodostojne informacije o prehrani.
»Portal ponuja verodostojne, strokovne, razumljive informacije o prehrani v različnih življenjskih obdobjih,« je pojasnil Igor Pravst, direktor Inštituta za nutricionistiko. Na voljo so prehranska priporočila, podatki o hranilni sestavi živil s poudarkom na sezonsko dostopnih živilih, novice s področja prehrane, podatki o varnem rokovanju z živili, izsledkih novih raziskav, pojasnili pa bodo tudi različne mite o prehrani. Prehranske nasvete so pripravili za različne skupine, kot so nosečnice, otroci, mladostniki, vegani, vegetarijanci, pripravljajo še nasvete za starejše, športnike in skupine s posebnimi prehranskimi potrebami. Vsebine pripravljajo slovenski neodvisni prehranski strokovnjaki iz različnih inštitucij oziroma jih povzemajo po verodostojnih virih. Na portalu ne sodelujejo predstavniki predelovalne industrije in trženja živil, portal tudi ne omogoča oglaševanja ali komercialnih sporočil.
Premiki so, a počasni
Delovanje spletnega portala finančno podpira ministrstvo za zdravje, saj se vključuje v prizadevanja nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti. Z njim želijo izboljšati prehranjevalne navade ljudi.
»Podatki kažejo, da se na nekaterih področjih stanje izboljšuje, a so premiki manjši, kot bi si želeli,« je povedala Marjeta Recek z ministrstva za zdravje. Redno zajtrkuje že polovica odraslih, zmanjšalo se je uživanje brezalkoholnih pijač. Neugodno pa je, da si še vedno veliko ljudi hrano na mizi dosoljuje, še vedno uživamo premalo sadja, polnovrednih žit, stročnic in rib, uživanje surove zelenjave se je celo zmanjšalo. Prav tako ima prekomerno telesno težo vsaka druga odrasla ženska in kar 70 odstotkov moških. Podatki kažejo, da se najmanj zdravo prehranjujejo moški, ki so stari od 29 do 39 let, s poklicno izobrazbo, ki delajo v industriji ali so brezposelni in živijo na vzhodu države.
V zdravo prehrano sodi tudi, da posegamo po manj slanih in sladkih živilih ter živilih, ki vsebujejo manj nasičenih in transmaščobnih kislin. Prehranske strokovnjake veseli, da so se svoje odgovornosti začeli zavedati tudi v prehranski industriji in trgovci ter so v zadnjem času začeli izboljševati recepture živil. Tako so v nekaterih živilih nekoliko znižali vsebnost sladkorja ali soli, kar tudi oglašujejo. Gre sicer za majhna znižanja vsebnosti teh hranil, kar pa po drugi strani potrošnikom omogoči, da se postopoma privajajo spremembi okusa živil, ki jo spremenjene recepture povzročijo.
Žal raziskave kažejo, da ljudje po tako izboljšanih živilih ne posegajo pogosto. Tako so na Inštitutu za nutricionistiko ugotovili, da je na trgu že kar veliko živil z znižano vsebnostjo soli, a se slabo prodajajo, saj potrošniki še vedno posegajo po bolj slanih živilih.
