Jasno je, da je strah pred petkom trinajstim povsem neutemeljen in da ne obstaja nikakršna znanstvena razlaga, ki bi temu datumu dajala drugačen pomen kot kateremu koli drugemu dnevu v letu.
Strah izvira iz religijskih prepričanj
Vraževerju o petku trinajstem je težko priti do dna. Kljub temu pa profesor psihologije Stuart Vyse z univerze v Connecticutu meni, da strah pred tem datumom izvira iz religijskih prepričanj. Juda Iškarijot, Jezusov izdajalec, je bil trinajsti gost pri zadnji večerji, Jezus pa je bil križan na petek. Kot piše National Geographic, nekateri proučevalci Bibilje menijo, da je Eva Adama zapeljala na petek trinajstega, na ta datum pa bi naj tudi Kajn ubil Abela.
S profesorjem Vysem pa se ne strinja Thomas Fernsler z univerze Delaware, ki je prepričan, da je strah pred petkom trinajstim še starejši. Po njegovem je vsega krivo to, da trinajstica sledi dvanajstici. Kot pravi, je po prepričanju numerologov 12 »popolno število«: leto ima 12 mesecev, 12 je astroloških znamenj, bogov z Olimpa je 12, prav toliko pa je bilo tudi Jezusovih apostolov. Ker trinajstica sledi dvanajstici, ki je tako pomembno število, je po mnenju nekaterih povsem jasno, da število 13 ne more prinašati ničesar dobrega.
Od vitezov templjarjev do Coste Concordie
Ob dejstvu, da je petek trinajsti najmanj enkrat vsako leto, je jasno, da se je nekaj zgodovinskih dogodkov zgodilo prav na ta datum. Leta 1337 je denimo francoski kralj Filip IV aretiral na stotine vitezev templjarjev. Ti so bili znani po svojem bogastvu, ki so ga med drugim posojali tudi kralju. Da bi se izognil vračilu dolga, jih je aretiral.
Precej kasneje, 13. septembra 1940, so Nemci na Buckinghamsko palačo vrgli pet bomb. Na isti datum leta 1995 je zaradi strelnih ran umrl raper Tupac Shakur. Tragična nesreča križarke Coste Concordia, v kateri je umrlo 30 ljudi, se je zgodila na petek, 13. januarja 2012. Tudi pariški teroristični napad, v katerem je umrlo 130 ljudi, se je zgodil na petek, 13. novembra 2015.
Tudi nevraževerni niso imuni
Vedenjska psihologinja Jane Risen z univerze v Chicagu pravi, da lahko praznoverja na nezavedni ravni vplivajo tudi na nevraževerne ljudi. Ugotavlja, da tako vraževerni kot nevraževerni ljudje verjamejo, da je bolj verjetno, da se se jim bo zgodila denimo prometna nesreča, če izjavijo »danes se mi gotovo ne bo zgodila prometna nesreča«. Po mnenju Risenove si zaradi takšne izjave dogodek v mislih živo predstavljamo in smo skozi dan bolj pozorni na morebitna slabe dogodke.
»Čeprav ne verjamemo, da petek trinajsti zares prinaša nesrečo, nam že samo vedenje, da obstaja kulturni konstrukt o tem datumu, daje povod za razmišljanje o tem,« je pojasnila za National Geographic. Zaradi tega smo ljudje bolj pozorni na vse slabe dogodke, ki se zgodijo v tem dnevu in jih hitro pripišemo datumu.
Ob vsakem petku trinajstem nastane med 800 in 900 milijonov dolarjev izgube, ker se ljudje na ta dan bojijo sklepati posle. Ironično je, da se ob tistih petkih, ki so hkrati tudi trinajsti dan v mesecu, zgodi manj prometnih nesreč kot ob vseh preostalih petkih. Razlog gre iskati v tem, da so vraževerni ljudje na ta bolj previdni kot sicer.
Tokratni petek trinajsti se je že prevesil v drugo polovico. Še nekaj ur in vraževerneži si bodo lahko oddahnili. Do 13. aprila 2018, ko sledi naslednji petek trinajsti.
