To je bilo v skladu z relativno boljšim gmotnim, stanjem (redni dohodki, večja dostopnosti kreditov, dostopnost dobrih parcel, tudi materialov). Takoj po vojni, po 1945, se je veliko gradilo v družbenem okviru (udarniško: vse od zadružnih domov do cestnih magistral), v 70. in 80. pa je že nastopil tudi čas individualnih gradenj.
Mešalec za beton
Del hišnega inventarja je v marsikateri večstanovanjski hiši še vedno mešalec za beton, ki je del strojne opreme tudi v hiši umetnikovih staršev. LIVove mešalce za beton še danes srečujemo po naši kulturni krajini.
Prostorsko postavitev sestavlja objekt in ready made mešalca za beton podjetja Altrad Liv. Z mešalcem za beton je Beja beležil različne zvoke, ki so bili posledica mešanja betona. Hrušč in premetavanja peska, cementa in vode v mešalnem bobnu je zložili v gradbeniško kompozicijo, ki je bila zvočna podlaga pianistu Tadeju Horvatu, ki je na zvok gradbeniškega stroja dodal svojo glasbeno improvizacijo in avtorsko delo.
Horvat sodeluje tudi pri projektu Zurükhaltend. Beja je na rokopis Mahlerjeve pete simfonije vključil podobe različnih betonskih arhitekturnih podob vzhodnega bloka. Grafične liste s prekinitvami na notnem gradivu je Tadej Horvat interpretiral in gledalcu daje v posluh eno od možnosti, kako zvenijo umetnikova dela.
Pomen vzorca v likovnem delu
V razstavo vstopa obiskovalec prek dela Kompozicija št. 2. Kot uvod v razstavo, je instalacija klavirskih kladivc – kladivce je del mehanizma v notranjosti klavirja, ki ob pritisku na tipko udari ob struno in tako proizvede zvok – na steno hodnika z naslovom Kompozicija št. 2. V različnih socialnih okoljih pa najdemo ob zaprašenem mešalcu za beton tudi pianino, ki je v večini primerov odslužil svojemu namenu in razglašen igra vlogo odlagalne police ali dodatek stanovanjskemu pohištvu.
V svoji praksi se Beja že več let ukvarja tudi s pomenom vzorca in ornamenta v likovnem delu. Ta se je do sedaj v večini primerov kazal v obliki tiska in kot del površinskega oblikovanja. V pričujočem projektu pa se ornament ustvarja s pomočjo ponavljanja, pomnožitev in s pomočjo svetlobe ter padanja senc na steno, kjer kladivce ni pripomoček odzvena na struni ampak se zabije v steno.
Kustosinja razstave je Mojca Grmek. Razstava bo v Galeriji Miklova hiša na ogled do 10. decembra.
