Vsaki dve leti se Benetke za nekaj mesecev spremenijo v središče svetovne likovne umetnosti, obiskali smo prvi dan 54. likovnega bienala, letos na njem sodeluje rekordnih 89 držav.

Starejše države imajo svoje domovanje na Vrtovih (Giardini), kjer je med sprehodi po paviljonih moč spremljati razstave številnih avtorjev. Mimogrede, nekdanji jugoslovanski paviljon drži v rokah Srbija, ki jo letos zastopa Dragoljub Raša Teodosijević z deli Svetloba in tema simbolov. Njegova irwinovska dela so požela veliko priznanj, a le korak stran je v egiptovskem paviljonu veliko bolj strašljiva razstava Ahmeda Basionya, ki je bil ubit med egiptovsko revolucijo. Gledalci lahko preberejo njegove preroške zadnje besede. Malo naprej blesti nemški paviljon, spremenjen v cerkev, v kateri častijo povsem druge bogove kot po navadi. Lani preminuli nemški avtor Christoph Schlingensief ima po mnenju velikega dela kritikov najboljši paviljon letos. A vse je odvisno od okusa in našo ekipo so presenetili korejski avtorji s svojimi ogledali na ekranih, ki se vsakih nekaj minut z velikim pokom razbijejo. Pred ameriškim paviljonom bivši olimpijci tečejo na gosenicah velikega na glavo obrnjenega tanka, medtem ko Venezuelci blestijo z ilustracijami aktualnih svetovnih osebnosti, ki so kot freske nalepljene po stenah paviljona. V osrednjem paviljonu si je nujno ogledati (vsaj) impozantno Tintorettovo Zadnjo večerjo, ki sama, kot da ne bi minila dolga stoletja, brez težav tekmuje s sodobno konkurenco.

Drugi del stoji v zgradbah Skladišča (Arsenal), kjer so razstavljena dela po izboru švicarske kuratorke Bice Curiger. Najpomembnejši so gotovo trije veliki kipi iz voska, ki gorijo kot sveče in naj bi se stopili ravno do konca bienala 27. novembra. Tudi tu je nekaj nacionalnih razstav, Hrvatje predstavljajo svojega umetnika Tomislava Gotovca s samosvojimi pornozgodbami, ki niso za vsak okus. Obsežen in raznolik je indijski prispevek, mi pa smo se največ ustavljali v sobi Gigija Scarie, ki s pomočjo bežečih video projekcij na stenah postane pravo dvigalo.

Slovenijo zastopa Mirko Bratuša z Grelci za vroča čustva oziroma z osmimi povezanimi kipi, ki se medsebojno grejejo. Zanimivo! Škoda le, da je galerija A+A, kjer se odvijajo naše beneške zgodbe, predaleč stran od očitno bolj v pozitivno promocijo usmerjenih Srbov in Hrvatov.