Spolni red – s spolom, seksualnostjo, družino, zakonsko zvezo – postaja povsod po svetu ključna politična tema, politiziranje pa se še stopnjuje ob boju za enakopravnost istospolnih porok, je povedal francoski sociolog Eric Fassin v uvodu pogovora z moderatorjem Romanom Kuharjem.
»Kot je ugotavljal že Foucault, se na tak način izvaja nadzor nad telesom in populacijo v celoti,« pravi Fassin. Da bi bolje razumeli politične in geopolitične razprave o spolu in seksualnosti, predvsem pa odziv religij proti teoriji družbenega spola, moramo razumeti posege demokratične logike v spolna vprašanja. »Večina verjame, da živimo v družbi, ki sama določa lastne norme in pravila. Kar pomeni, da zavračamo alternativni red, v katerem bi bili pravila in norme ustvarjeni prek boga, narave, znanosti ali tradicije. A kje so meje te demokratične logike? Lahko odločamo o davkih. Pa res lahko odločamo, kaj je družina?«
Človeška ekologija
Eden pomembnejših igralcev na polju boja za spolno demokracijo je Vatikan, ki ima s teorijo družbenega spola težave tudi zato, ker spreminja tradicionalno vlogo ženske v družbi. »Katoliška cerkev se je nekaterim starim tradicijam pripravljena odpovedati, a je obenem prepričana, da nekateri pojmi ne morejo biti predmet politične debate – denimo spol, ki je po njihovem mnenju stvar nespremenljivosti, narave, prezrejo pa vprašanje družbenega spola.«
Cerkev je zato razvila pojem človeške ekologije, povezan z nekdanjim papežem Ratzingerjem, ki je leta 2008 pred božičem javno izrekel, da »moramo zaščititi deževni gozd, a zaščitena mora biti tudi človeška narava«. Papeževa napoved je bila pesimistična, »saj vemo, da gre deževnemu gozdu slabo. Je tako krhka danes tudi heteroseksualna zakonska zveza?« Če torej narava potrebuje tovrstno podporo družbe – ali njeni procesi še ostajajo narava ali so že v domeni institucije? »Na tej točki se teološki problem spremeni v političnega, v vprašanje spolne demokracije. Jasno postane, da je Vatikan pravzaprav zaskrbljen zaradi Judith Butler,« je številno publiko z navedbo feministične teoretičarke nasmejal Fassin.
Konec le enega sveta
Zakaj se torej ljudje toliko ukvarjajo s tistimi nekaj geji in lezbijkami, ki si sploh želijo poroke? »Za nekatere to predstavlja konec sveta, a v resnici gre le za konec enega sveta. Nasprotniki poroke za vse so privzeli dikcijo, da je teorija družbenega spola preveč zapletena, in iz tega naredili populističen in antielitističen argument preprostosti. Zanje so akademiki čudni, navadni ljudje pa vedo bolje od njih,« pojasnjuje sociolog, zakaj se je lahko sovražna katoliška iniciativa tako hitro razširila.
Cerkev je po njegovem mnenju ugotovila, da ji nadzorovanje ženske prek reprodukcije ni uspelo, zato se je osredotočila na gejevske in lezbične poroke. »A to je le simbolična politika, geji lahko spolno občujejo brez dovoljenja Vatikana. Kaže pa na to, da hoče Cerkev nadzorovati tudi simboliko, zanje je to boj med kulturo in naturo.« Fassin je prepričan, da morajo biti levica in progresivna gibanja v prihodnosti bolj politično pametni. »Nismo se dovolj potrudili, da bi bili naši argumenti privlačnejši in bolj zaželeni tudi za druge, kar je nasprotnikom doslej zelo dobro uspevalo.«
