Od okoli 1,8 do 2,6 odstotka DNK pri Neafričanih je dediščina starodavnega križanja med človekom in neandertalcem, so 5. oktobra znanstveniki sporočili prek spletnega portala Sciencenews. To pomeni, da sodoben človek poseduje med okoli 10 in 20 odstotkov več neandertalskega porekla glede na prejšnje ocene. Kot pravijo paleogenetičarka Janet Kelso in njeni sodelavci z Inštituta za evolucijsko antropologijo Max Planck v Leipzigu v Nemčiji, ima to lahko posledice na zdravje in vpliva na vedenje ljudi.
Analiza DNK neandertalke, ki je pred okoli 50.000 leti živela v jami Vindija na Hrvaškem, je Kelsejevi in njenim kolegom omogočila, da so lahko dokazali večji prispevek neandertalskih prednikov pri oblikovanju sodobnega človeka glede na prejšnje analize. Med različicami genov, ki so jih sodobni ljudje podedovali od neandertalcev, sodijo tisti, ki so povezani z višjim holesterolom, povečano maščobo okoli trebuha, revmatoidnim artritisom in shizofrenijo, je pokazala študija DNK.
Povečano tveganje za sončne opekline v otroštvu je tako lahko zapuščina neandertalskega prednika in če ste nočni tip človeka, se v vas prav tako morda oglaša neandertalski prednik. Do tega spoznanja sta se Kelsejeva in njen kolega Michael Dannemann dokopala v ločeni študiji, objavljeni 5. oktobra v ameriškem zborniku Human Genetics. Njune analize, pri katerih sta uporabila podatke o DNK-ju neandertalske ženske iz gorovja Altaj v Sibiriji in 112.338 sodobnih Britancev, so potrdile nekatere povezave med nasledstvom neandertalcev in boleznimi sodobnega človeka, ki so jih odkrile nekatere predhodne raziskave, toda nista uspela najti nobenega dokaza, ki bi pričal o tem, da neandertalski geni vplivajo na debelost.
