Neandertalci, naši manjši in bolj čokati sorodniki, so se po Evropi in Aziji naselili pred približno dvesto tisoč leti. Čas njihovega izumrtja pa je bil pred nekaj dnevi postavljen na glavo. Izsledki nove raziskave, objavljene v znanstveni reviji Nature, so pokazali, da naj bi izumrli pred približno 40.000 leti, kar je tisoče let prej, kot so nekateri znanstveniki zatrjevali do zdaj.
Raziskovalci so preiskovali najdišča neandertalske zapuščine vse od Španije do Rusije. Z uporabo novih »ogljikovih« preiskovalnih tehnik časovnega umeščanja in matematičnih izračunov so preiskali približno dvesto vzorcev s štiridesetih različnih najdišč.
Ena celina, dve človeški vrsti
Na novo odkrito časovno obdobje izumrtja neandertalcev sovpada z začetkom zelo mrzlega obdobja v Evropi, ki naj bi vplivalo na dokončno oslabljenje njihove populacije. Prof. Thomas Higham, vodja raziskave, je za BBC povedal, da dognanja študije ponujajo najjasnejši vpogled v interakcijo med našimi predniki in neandertalci ter osvetljujejo morebitne odgovore na vprašanje o izumrtju neandertalcev. »Na idejo o hitrem izumiranju, ki naj bi ga povzročil izključno prihod modernega človeka, lahko kar pozabimo. Očitno gre za kompleksnejši proces sobivanja dveh kultur.«
Postavljenih je več teorij, zakaj naj bi neandertalec izumrl, vendar dokončnega odgovora še vedno nimamo, je prepričana doc. dr. Simona Petru z oddelka za arheologijo filozofske fakultete. »Nekateri menijo, da se neandertalec ni mogel prilagoditi podnebnim spremembam, večina pa verjame, da ga je izpodrinil moderni človek.«
»Moderni ljudje niso lovili in ubijali neandertalcev, prav tako neandertalci niso bili žrtve epidemije bolezni, ki bi jo lahko moderni ljudje prinesli iz Afrike,« je za Guardian povedal prof. Chris Stringer iz londonskega muzeja naravne zgodovine. Po njegovem je šlo med človeškima vrstama za »ekonomsko konkurenco«, saj so lovili enake živali, nabirali enake rastline in želeli živeti v najboljših jamah. »To jih je na neki način postavljalo v boj.«
Je neandertalec v pozni dobi sam začel izdelovati novo orodje ali ga je kopiral od modernega človeka? Mnenja stroke so bila do danes različna, z novimi podatki, ki jih ponuja študija, pa se je po besedah doc. dr. Petrujeve jeziček na tehtnici premaknil v prid tistim, ki menijo, da orodje neandertalcev ni bilo njihova inovacija, temveč zgolj »kopija« orodja naših prednikov.
Dognanja študije namreč po besedah raziskovalcev odpirajo novo poglavje sobivanja modernega človeka in neandertalca. Vse do danes je prevladovalo prepričanje, da naj bi neandertalec in moderen človek sobivala zgolj približno petsto let, z novim časovnim umeščanjem pa so znanstveniki dokazali, da sta si dve človeški vrsti Evropo delili do pet tisoč let. Nov časovni okvir izumrtja neandertalcev napoveduje, da so moderni ljudje v Evropo prispeli več tisoč let prej, kakor smo menili do zdaj.
Manjkajoči delci sestavljanke
Doc. dr. Petrujeva je pojasnila, da je študija z dokazom daljšega sobivanja dveh vrst namignila na to, da je imel neandertalec dovolj možnosti in časa, da bi se od modernega človeka res lahko kaj naučil.
Sobivanje dveh vrst pa ne odpira le vprašanja o izmenjavi znanj, temveč tudi vprašanje morebitnega križanja med vrstama. Raziskava, objavljena pred štirimi leti, ki je temeljito pregledala neandertalski genom, priča o tem, da sta se vrsti med seboj križali. Izsledki so namreč pokazali, da so neandertalci prispevali od enega do štirih odstotkov h genomu neafriških modernih ljudi.
Čeprav je študija osvetlila določene dele zapletene uganke o neandertalcih, še ni videti epiloga te zgodbe. Po besedah doc. dr. Petrujeve še vedno ostaja odprto pomembno vprašanje kognitivnih sposobnosti nizkoraslih človečnjakov. »Nekateri raziskovalci neandertalcu pripisujejo obvladanje jezika, ritualne pokope in celo jamske risbe, spet drugi pa vse te stvari zanikajo, češ da ni dovolj dokazov.«