Priznani ljubljanski cvetličar Miha Oblak pravi, da je zelo pomembno, da imamo pri zunanjih zasaditvah primerne in kakovostne okrasne posode. Te so lahko iz različnih materialov, od glinenih do keramičnih, čudovite so tudi lesene košare ter železne in bakrene posode s patino. »A bolj kot sam dizajn je pomembno, da ima posoda narejeno dobro drenažo in luknjo, skozi katero odteka odvečna voda. To je pozimi zelo pomembno, saj lahko v nasprotnem primeru, ko voda zamrzne, okrasni lonec poči,« razloži Oblak. Pomembna je tudi dobra zemlja s počasi topnimi gnojili. »Če se odločimo za počasi topna gnojila, nam ne bo treba dognojevati od dve do tri leta.«
Rastline dobro zaščitimo
Kakovostne rastline za balkone in terase izbiramo tudi glede na lego, ki smo jim jo namenili. »Če imamo senčno lego, se odlično obnesejo hortenzije, skimije. Sončna lega je primerna za vse sredozemske rastline, od oljke, sivke do lovorja in rožmarina,« pove sogovornik. »Vsem je skupno to, da jih je treba čez zimo dobro zaščititi. Lonec skupaj z rastlino zavijte v juto ali kopreno. »Svetujem, da pod okrasno posodo namestimo vsaj 5 centimetrov debel stiropor, da preprečimo prenos mraza med tlemi in loncem.« Pri ovijanju rastline smo pozorni, da rastline ne poškodujemo in da ji omogočimo dihanje. Zato različne folije niso primerne. »V primeru, da imamo na terasi oziroma balkonu možnost lonce prestaviti pod streho, ne pozabimo na zalivanje. Seveda količina ni tako izdatna kot v poletnih mesecih,« opozori sogovornik, ki omeni, da veliko rastlin čez zimo propade ravno zaradi pomanjkanja vode. »Ali pa strahu pred zmrzaljo. Zgodilo se je že, da so ljudje zaradi strahu rastlino pri minus 15 stopinjah Celzija prenesli v stanovanje, na toplo. Ker rastlina pri tem doživi temperaturni šok, jo to ubije. Zato je bolje, da se rastlino pusti zunaj in se čez njo vrže staro odejo.«
Tople barve jeseni
Zagotovo ni lepšega kot opazovati naravo, ki spreminja svojo podobo v tople jesenske barve. Razni češmini in tudi javor jeseni spremenijo liste v rumenorjave, tudi zlate in bakrene odtenke. Nekatera majhna drevesa in grmi tudi odvržejo liste. »Gole veje lahko čez zimo okrasimo tudi z lučkami, a moramo paziti, da se veje ne polomijo. V tem času so namreč precej krhke in občutljive,« svetuje Miha Oblak, ki na vprašanje o najlepši jesenski preobrazbi s težavo izbere le eno. »Morda japonika skimija, ki jo v jesensko-zimskem času krasijo rdeče jagode, ki se v aprilu, maju in juniju odprejo, počijo in dobijo lepe bele cvetove.« Sivko smo načelno porezali že konec avgusta, v začetku septembra. »Veliko ljudi naredi napako in pusti rastlino brez rezi,« opozori sogovornik in omeni sivkina polja na otoku Hvar, ki jih avgusta porežejo za pridobivanje olja. »Z rezjo rastlini omogočimo pripravo cvetnih nastavkov za naslednje leto in poskrbimo, da ne postane 'pretegnjena'.« Rožmarin posebne jesenske rezi ne potrebuje, saj ga lahko režemo vse leto. »Tudi lovor pustimo pri miru, morda porežemo na jesen vršičke.« Glede jesenske rezi svoje poglavje zagotovo zaslužijo tudi vrtnice v okrasnih loncih. »Morda na hitro le to, da jeseni odrežemo stare cvetove, zemljo prekrijemo z listi in smrekovimi vejami ter pustimo, da čez zimo počiva. Na pomlad pa na tri do štiri očke porežemo.«
Malo več dela bomo imeli z agrumi. »Če imamo možnost, limonovce prestavimo v zimski vrt. Predvsem smo pri vseh agrumih pozorni, da jih čez zimo ne napade kapar,« opozori Miha Oblak. »Ni narobe, če ga preventivno poškropimo s fitofarmacevtskim sredstvom, uporabimo lahko tudi star domač recept in v liter vode kapnemo do tri kapljice milnice. S tem razbijemo listno napetost in ima drevo manj možnosti, da pride do okužbe.« Seveda je treba tudi agrume manj, a vendar redno zalivati.
Hortenzije pustimo zunaj
Zaradi velikih socvetij, ki se začnejo razcvetati že v začetku junija in cvetijo vse do pozne jeseni, so zelo priljubljene grmovnice tudi hortenzije. Zimo lahko preživijo tako zunaj na vrtu kot v okrasnih posodah. »Suhe cvetove porežemo pred zimo, vendar ne gremo v hude ekstreme. Zato pa smo pozorni, da suhe veje izrežemo že relativno zgodaj spomladi, preden poženejo cvetni nastavki. Prav je tudi, da hortenzije jeseni pognojimo, vendar z zelo nizko vsebnostjo dušika. Več damo fosforja in kalija za pripravo na cvetenje. Z dušikom dognojimo spomladi, da bo rastlina lepa, polna zelenja.« Čeprav se hortenzije uporabljajo tudi kot rezano cvetje, bomo naredili škodo, če bomo rezali zelo dolge veje. »Primernejše je, če cvetove režemo v jesenskem času. Cvetovi so zreli, manj mehki kot v poletnih mesecih,« pove sogovornik in pripomni, da navadno v vazi zdržijo precej dlje. »Ko gre hortenzija v jesenski čas, delno oleseni in tudi cvetovi so kompaktnejši, obdržijo barvo. V želji, da rezano hortenzijo ohranimo dlje, jo enostavno zavijemo v papir in z glavo navzdol postavimo v toplejši, temen in dobro zračen prostor, kjer jo sušimo do tri tedne.« Tako nas bo suha, a z ohranjeno barvo cvetov razveseljevala še nekaj časa.
Okrasnih trav ne režemo
Okrasne trave za mnoge pridejo do izraza ravno jeseni, ravno tako se lepo podajo v lonce na terasah in strešnih vrtovih. Predvsem navdušijo jeseni, ko se ostro in pokončno dvigujejo ali pahljačasto lovijo sončne žarke. Ravno tako so navdihujoče zaradi zlatobronastih odtenkov. Predvsem pa okrasne trave jeseni ne umrejo, ampak zimo prespijo. »Zato jih čez zimo tudi ne režemo. Enostavno jih povežemo v šope in jih pustimo čez zimo. Ravno tako jih redno zalivamo. Zgodaj na pomlad, preden trava odžene, jih odrežemo na 10 do 15 centimetrov nad tlemi (ko gre za visoke trave). Pazimo, da ne porežemo zelenih nastavkov,« svetuje sogovornik, ki omeni še vse jesenske veje s plodovi, kot je denimo rdeči divji šipek, ki bo na teraso ali balkon pozimi privabil okoliške ptice.
