Izvedenec ekonomske stroke Srečko Lavrenčič je na sojenju domnevnemu goljufu Matjažu Skubetu, ki naj bi med februarjem 2006 in decembrom 2008 dobrih 40 oškodovancev opetnajstil za okoli 1,2 milijona evrov, opisal tok denarja, donose oziroma obljube o donosih pa označil za fiktivne. »Razen enega milijona evrov v eno delnico ni bilo nikjer nič vloženega,« je ocenil Lavrenčič.
Tožilstvo Skubetu očita goljufijo in pranje denarja, saj naj bi vlagateljem lažno obljubljal visoke donose s finančnim vlaganjem, v resnici pa naj bi njihov denar uporabil za obnovo družinske hiše, odplačilo osebnih dolgov, jadrnico na lizing in ga opral. Vlagatelji so dobili nekaj denarja povrnjenega le na začetku, nato pa sta izpuhtela tako glavnica kot tudi obljubljeni donos.
Nekdanji direktor že propadlega blejskega finančnega podjetja Asista se brani, da je denar vlagateljev vložil naprej, nato je prišla kriza, za nameček pa mu poslovni partnerji še danes niso izplačali obljubljenih donosov. Na sojenju je zatrdil, da naj bi denar oškodovancev celo oplemenitil na 1,8 milijona evrov, vendar do denarja ne more zaradi težav z azijsko borzno posrednico.
Vlagatelji ostali praktično brez vsega
Izvedenec Lavrenčič je opisal, da je bilo okoli 700.000 evrov (vlagatelji so večje zneske izročili tudi v gotovini) najprej na računu avstrijske banke, nato pa je potoval v liechtensteinsko banko. Na tamkajšnjem računu je bilo skupno milijon evrov, ki so bili prenakazani na frankfurtsko banko, nato pa naj bi Skube za milijon evrov kupil delnico Central Nexus Funda. Pozneje je z nekaj deset tisoč evrov izgube (stroški in provizija) od sklada dobil nazaj okoli 940.000 evrov. Iz tega denarja je nekaj malega vrnil vlagateljem, preostalo naj bi porabil sam. Preostalega denarja vlagateljev pa naj ne bi sploh nikamor vložil, tako da naj bi premoženjska škoda znašala okoli 1,2 milijona evrov.
Skube je sicer sodišču posredoval nekatere dokumente, iz katerih naj bi bilo razvidno, da mu je bil donos obljubljen, del donosov (okoli 800.000 evrov) pa tudi že priznan. Ob tem se je sicer izkazalo, da se nekatera dokumentacija, ki jo je Skube posredoval sodišču, niti ne nanaša nanj. Lavrenčič je sicer obljube o 22-odstotnem mesečnem donosu označil za povsem nerealne in neizvedljive v ekonomskem poslovanju. »To so zame nigerijska pisma,« je o elektronskih pismih z navedenimi obljubami povedal izvedenec in dodal, da bi Skube kot finančnik to moral vedeti. Na to je Skube odvrnil, da še danes pozna tako ali še bolj donosne naložbe.
Le navaden papir
Izvedenec, čigar mnenje je obramba označila za nevredno honorarja in se z njim v marsičem ni strinjala, je na sojenju pojasnil, da pojma »zero bond«, na katerega se sklicuje Skube in naj bi pomenil nekakšno odloženo izplačilo donosa, ne pozna. Prav tako iz spisa ni razvidno, da bi bil takšen »zero bond« kupljen. Glede na to, da je Skube v spis vložil potrdila, ki naj bi jih uporabil tudi kot zadolžnice, pa je Lavrenčič dejal, da iz njih ni razvidno, kdo je izdajatelj, niti niso podpisana: »Zato je to zame kot navaden papir, obvestilo investitorju, kakšno je stanje, donos.«
