Edini, ki je bil lahko zares zadovoljen z današnjo sodbo v zadevi Impol, je sodni senat pod predsedovanjem Danila Obersnela. Z njo so namreč – vsaj za zdaj – sklenili procesno epopejo, ki se je razvlekla čez več kot štiri leta. Uvodni narok za glavno obravnavo je bil 3. julija 2013, skoraj šest let po vložitvi odmevnih kazenskih ovadb.
Izrek pogojnih zapornih kazni obdolženima Jerneju Čoklu in Vladimirju Leskovarju je delno razveselil okrožnega tožilca Nika Pušnika. Uspelo mu je dokazati očitek, da sta vodilna menedžerja in solastnika slovenjebistriškega Impola zlorabila svoj položaj, ni pa dosegel, da bi se znašla za zapahi. V svoji sklepni besedi je sodišču predlagal, naj Čokla obsodi na triletno zaporno kazen, za Leskovarja pa naj bi bila primerna pol leta krajša zaporna kazen.
Vendar je senat mariborskega okrožnega sodišča presodil, da je zaradi časovne oddaljenosti obravnavanih spornih poslov in zaradi dosedanje nekaznovanosti obdolžencev primernejša pogojna zaporna kazen. Obsodil ju je na dve leti zapora s štiriletno preskusno dobo. Čokl in Leskovar bosta morala v primeru pravnomočnosti sodbe plačati stroške izjemno obsežnega sodnega postopka. Tožilec Pušnik se bo pritožil na sodbo. »Sodišče je precenilo olajševalne okoliščine, višina povzročene škode pa nedvomno upravičuje izrek zaporne kazni,« je prepričan.
Ključno je bilo mnenje sodnega izvedenca
»Ne morem skrivati zadovoljstva nad okoliščino, da sodišče ni izreklo zapornih kazni,« pa je razplet komentiral Čoklov zagovornik Stojan Zdolšek. Sicer pa je bil nad »salomonsko odločitvijo« sodišča razočaran. »Obtožba je bila trikrat spremenjena, sodnik pa je v izreku popravil skupno vrednost dobavljenega aluminija, kar je po naši oceni nedopustno,« je dejal.
Zdolšek je kritiziral tudi okoliščino, da je sodišče prikimalo mnenju sodnega izvedenca ekonomske stroke Draga Dubrovskega in ni dalo ustrezne teže množici strokovnih mnenj obrambe, s katerimi so si prizadevali razvrednotiti očitke izvedenca. Dubrovski je moral na sodišču pričati kar sedemkrat, nazadnje prejšnji mesec, ko je prišel predstavit že svojo peto dopolnitev izvedenskega mnenja. »Menim, da si obdolženca tega ne zaslužita,« je dejal Zdolšek in napovedal pritožbo na višje sodišče. Pravosodje ima časa na pretek, da doseže pravnomočno sodbo. Obtožba namreč zastara šele leta 2021.
Znesek oškodovanja občutno zvodenel
Z razpletom sta bila seveda najmanj zadovoljna obdolženca. Sodbe nista želela komentirati. Čokl je kot predsednik uprave Impola, Leskovar pa kot direktor menedžerskega podjetja Upimol leta 1998 podpisal medsebojno pogodbo za dobavo ključne surovine – aluminija. Na tedaj novoustanovljeni Upimol sta zatem prenesla nekaj zaposlenih, Impol pa je zagotovil tudi potreben denar za zagonski posel in še omogočil, da je Upimol kupoval aluminij pri Impolovem hčerinskem podjetju v ZDA. Upimol si je na podlagi obravnavanih poslov – na škodo Impola – v obdobju 1998–2001 nezakonito ustvaril skoraj 1,5 milijona evrov protipravne premoženjske koristi, je presodilo sodišče. »Nesporno je, da sta obdolženca zlorabila svoj položaj in ravnala v nasprotju z določili zakona o gospodarskih družbah,« je obsodbo utemeljil Obersnel.
Ko je Policijska uprava Maribor avgusta 2007 sporočila, da je vložila kazenske ovadbe zoper vodilni osebi slovenjebistriškega Impola, je v oči bodel izjemno visok znesek domnevne premoženjske škode. Čokl in Leskovar naj bi namreč zlorabila svoj vodstveni položaj in pravice, s čimer naj bi podjetje, ki je bilo tedaj še v pretežni državni lasti, oškodovala za več kot 34 milijonov evrov. Pozneje je ta znesek bistveno zvodenel.
