Po več kot 80 mesecih sojenja v zadevi Impol bi se moral danes zgoditi dan D, ko predsednik sodnega senata Danilo Obersnel razglasi prvostopenjsko sodbo Jerneju Čoklu, Vladimirju Leskovarju in podjetju Upimol. A je namesto sodbe Obersnel sprejel nepričakovano odločitev, zaradi katere bosta morala Čokl in Leskovar znova sesti na zatožno klop.
Te neprijetne obveznosti je danes razrešil zgolj Janka Žerjava, direktorja obdolženega podjetja Upimol. Postopek zoper podjetje, obdolženo zlorabe položaja in pravic, je namreč izločil iz postopka in nato razglasil oprostilno sodbo. »Tožilstvo je pravni osebi očitalo storitev enega kaznivega dejanja, ki je potekalo od 1. decembra 1998 do konca leta 2000. Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja pa je začel veljati šele 21. oktobra 1999,« je opomnil predsednik senata.
Nedopusten je izrek kazni za dejanja, ki so bila storjena v času, ko zakon še ni veljal, ne glede na to, da se očitek tožilstva nanaša tudi na sporne posle po oktobru 1999, saj so v obtožnici obravnavani kot enotno dejanje. Zato sodišče ni imelo druge možnosti, kot da zaradi omenjenih pravnih okoliščin, ki preprečujejo kazenski pregon, oprosti podjetje Upimol, je razložil mariborski sodnik. Okrožni tožilec Niko Pušnik se z njo ni strinjal. Ali se bo zoper sodbo pritožil, pa bo še razmislil.
Tožilec bo razmislil o pritožbi
Zakaj pa senat mariborskega okrožnega sodišča ni razglasil sodbe Čoklu in Leskovarju, kot je napovedal pretekli teden? Obersnel je uvodoma opomnil, kako je obramba vseskozi zatrjevala, da je Upimol v obravnavanem obdobju 1998–2001 ustvarjal prihodke izključno na podlagi poslovnega odnosa z Impolom. V svoji sklepni besedi pa so zagovorniki omenili več faktur, ki jih je Upimol izstavil tudi tretjim osebam. To je bila za sodišče tako pomembna nova okoliščina, da se je odločilo ponovno odpreti dokazni postopek.
V nadaljevanju bo Obersnel 20. aprila povabil revizorko Eriko Turin, ki je svoje mnenje o obravnavanih poslih spisala na pobudo obrambe, in sodnega izvedenca ekonomske stroke Draga Dubrovskega, ki je na zahtevo sodišča izračunal višino nastale premoženjske škode in posledično ustvarjene protipravne premoženjske koristi.
Taktična poteza obrambe
»Obramba kdaj iz taktičnih razlogov nekatere stvari prihrani prav do konca,« je včerajšnji razplet komentiral tožilec, ki pa dvomi, da bodo razkriti posli bistveno vplivali na razplet sojenja. Čoklu in Leskovarju očita, da sta med letoma 1999 in 2001 oškodovala Impol za 1,8 milijona evrov. Impol sta domnevno oškodovala s tem, ko sta na družbo Upimol, ki je bila na začetku poslovanja prezadolžena in kapitalsko neustrezna, prenesla svoje kadre, znanje in povezave, da je ta lahko začela donosno poslovati.
Čeprav naj bi slovenjebistriška tovarna aluminija imela zadosten kreditni potencial, da bi sama kupovala surovine, je ta donosen posel prenesla na Upimol, ki ga je vodil Leskovar in je v lasti Impolovega menedžmenta. Upimol je Impolu dobavljal aluminij po višji ceni, kot če bi ta surovino naročil in plačal neposredno pri dobaviteljih, je prepričan Pušnik. S tem so prenesli Impolov dobiček na Upimol in mu s tem pridobili protipravno premoženjsko korist. Tožilec je v svoji sklepni besedi terjal triletno zaporno kazen za Čokla, za soobdolženega Leskovarja pa pol leta krajšo zaporno kazen.
