Če je bilo 23-letno sodno premlevanje afere Šilih, ki je pred dnevi doživelo konec s sklenitvijo sodne poravnave, ekscesen »zdravniški« primer, ki se v pravni državi sploh ne bi smel dogoditi, v gospodarskih zadevah na mariborskem okrožnem sodišču po svoji počasnosti izstopa proces v zadevi Impol.
»Sodnik Danilo Obersnel se je zdaj vendarle odločil nekoliko pospešiti tempo sojenja,« so o poteku postopka poročali mediji. To je bilo septembra lani. Učinka te »pospešitve« decembra 2016 ni mogoče zaznati. Na tokratni glavni obravnavi se je proces celo spet znašel na začetku. Obdolženci so morali znova podati svoje zagovore, ker je od zadnjega naroka minilo več kot tri mesece. Jernej Čokl in Vladimir Leskovar sta soglasno zavrnila obtožbe in jih označila za kontradiktorne in nekonkretizirane.
Bilo je julija 2013, ko sta se na okrožnem sodišču zagovarjala prvič. Tedaj je minilo že šest let od razkritja bombastične kazenske ovadbe, v kateri so mariborski kriminalisti zaznali zlorabe vodstvenega položaja in pravic. Dolgoletna vodilna menedžerja in posredna solastnika tovarne naj bi Impol oškodovala za več kot 34 milijonov evrov.
Tožilec predrugačil obtožnico
Z bistvom ovadbe se je kasneje strinjalo tudi tožilstvo, ni pa vztrajalo pri vsoti domnevnega oškodovanja. Znesek je sklestilo na »zgolj« 1,9 milijona evrov. Okrožni tožilec Niko Pušnik je zdaj to številko še nekoliko zaokrožil navzdol. Po novem je bil Impol oškodovan za 1,8 milijona evrov. Pušnik ni spremenil samo zneska, modificiral in razširil je tudi seznam spornih transakcij ter spremenil časovno obdobje, v katerem naj bi se posli odvijali.
»Modifikacija tožilca ni dopustna in ni v skladu s pravili poštenega postopka,« je bil na včerajšnji obravnavi ogorčen Čoklov zagovornik Stojan Zdolšek. Znesek se je zgolj malenkostno spremenil, čeprav obtožnica po novem zajema le še obdobje med letoma 1999 in 2001 in ne več prvotnih osmih let (1998–2006). Pri tem je tožilstvo, tako Zdolšek, vključilo dodatnih več kot 400 novih transakcij, ki jih sploh ni konkretiziralo in jih zato ni mogoče analizirati. »S tem je kršena pravica do obrambe, saj se je pred takimi obtožbami nemogoče braniti,« je dejal.
Bistvo obtožnice je ostalo enako, mu je ugovarjal Pušnik. Vztraja, da sta obdolžena prestopila zakonsko dopustne pristojnosti in pravice. Čokl in Leskovar naj bi z namenom, da bi Impolu povzročila veliko premoženjsko škodo, sklenila in podpisala več pogodb o poslovnem sodelovanju z družbo Upimol 2000, ki jo je vodil Leskovar in je v lasti Impolovega menedžmenta. Impol naj bi kupoval aluminij od Upimola po višji ceni, kot ga je to podjetje kupovalo od svojih dobaviteljev.
Tri izvedenska mnenja, sodbe nobene
Impol je imel zaradi sodelovanja z Upimolom izključno koristi, saj je ta družba zagotavljala nemoteno financiranje Impola, trdi obramba obtoženih. Odgovor na vprašanje, kdo ima prav, obramba ali tožilstvo, je sodni senat iskal s pomočjo sodnih izvedencev finančne stroke. V sodnem spisu ima že tri mnenja in zapisnike njihovih zaslišanj, ki so jih včeraj ponovno prebirali.
Ni utemeljenega razloga za to, da je vodstvo Impola prepustilo nakup aluminija podjetju v večinski lasti menedžmenta, je trdil izvedenec Drago Dubrovski. Irena Lesjak je ocenila, da so poslovni odnosi med Impolom in podjetjem v lasti Impolovega menedžmenta oškodovali Impol za 1,9 milijona evrov. Erika Turin, ki je na pobudo obrambe izdelala posebno revizijsko poročilo, pa je izpostavila, da je Lesjakova že štirikrat popravljala svoje mnenje. Turinova je prepričana, da Impol ni bil sposoben najeti kredita zaradi restriktivne politike bank in dejstva, da je imel zastavljene že vse nepremičnine, posojila tudi ne bi moglo dobiti njegovo hčerinsko podjetje.
