Razlogi: slaba obveščenost lastnikov starih vozil, pomanjkljiv nadzor inšpekcije ter luknje v sistemu, ki omogočajo, da večina izrabljenih vozil ponikne v neznano.
Množičen izvoz rabljenih avtov
Od 3. maja 2004, ko smo z vstopom v EU vzpostavili tudi sistem razgradnje izrabljenih motornih vozil, do 18. septembra letos smo razgradili komaj 22.700 avtomobilov. Po podatkih ministrstva je pri nas vsako leto 40.000 izrabljenih vozil (pred dvema letoma so to število ocenjevali na 50.000, kar je še vedno razvidno na njihovih spletnih straneh). To pomeni, da je neznano kam izginilo od 74.000 do 98.000 starih avtomobilov.
Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) ugotavljajo, da veliko število rabljenih vozil izvažajo v države z manjšo kupno močjo (države nekdanje Jugoslavije in Sovjetske zveze). "O številu tako izvoženih vozil nimamo podatkov, pa tudi ocene so zelo nehvaležne," trdijo na MOP.
Sporno potrdilo o lokaciji
Glavni razlog za izginula vozila naj bi bila možnost potrdila o lokaciji, saj po besedah Petra Severja iz velenjskega konzorcija Karbon ni nadzora nad odjavljenim vozilom, ta pa lahko konča kjer koli (zbiralci odpadkov, nelegalni avtoodpadi).
"Uradniki na upravnih enotah niso dovolj obveščeni o sistemu oziroma nimajo ustreznih navodil ministrstva, zaradi česar strankam ne znajo razložiti, kaj pomeni potrdilo o lokaciji," meni Nataša Kern Koprivnikar, direktorica Get inžiniringa. Po šestih mesecih bi morali lastniki na upravno enoto sporočiti, kaj se dogaja z vozilom, a ni nikakršnega nadzora, trdi prva dama Get inženiringa.
Po podatkih MOP je vsako leto izdanih več kot 200.000 izjav o lokaciji vozila. "Večina vozil, ki so bila odjavljena na tak način, je ponovno registrirana, zato je praktično nemogoče, da bi inšpektorji sledili vsem kršiteljem," trdijo na ministrstvu.
Težavo skušajo rešiti z neposredno povezavo informacijskega sistema o izrabljenih motornih vozilih z informacijskimi sistemi za homologacijo in registracijo vozil. To bo omogočilo večji pregled nad vozili, ki dejansko ostanejo odjavljena daljši čas, kdaj bo povezava vzpostavljena, pa na MOP niso navedli.
Nelegalni odpadi
Dodatna težava so nelegalni (a tudi legalni) avtomobilski odpadi, kjer po besedah Severja konča več kot polovica izrabljenih vozil. Najmanj težav imajo na severovzhodu Slovenije, saj so območni inšpektorji obiskali vse nelegalne odpade in jih večino zaprli. "Nekaterim smo predlagali, naj legalizirajo svojo početje in postanejo naše prevzemno mesto," pojasnjuje Viktor Voršič iz konzorcija Wolf. Pri njih razgradijo tudi največ izrabljenih vozil (od 300 do 400 na mesec). "Star avto iz Ljubljane najprej konča na celjskem območju, nazadnje pa pride k nam. Ta del Slovenije ima zaradi socialno-ekonomskega položaja prebivalcev najstarejši vozni park," ugotavlja Voršič.
Drugod je še kar nekaj nelegalnih odpadov, posebno na območju Kočevja, kar bi morala urediti inšpekcija, meni Marko Vergo, vodja centra za izrabljena motorna vozila v podjetju Avtotransporti Kastelec. "Naše izkušnje kažejo, da tudi iz legalnih avtoodpadov na našem območju ni prišel še niti en avtomobil," trdi Vergo.
Podobne izkušnje ima tudi Sever iz konzorcija Karbon. Ta ob tem opozarja, da pravilnik o ravnanju z izrabljenimi vozili sploh ne predvideva sankcij za avtoodpade, ti pa lahko avtomobile razgrajujejo pod bistveno milejšimi okoljevarstvenimi zahtevami (brez oljnih lovilcev, tlakovanih površin, sistemom ravnanja z nevarnimi snovmi itd.).
