Globalna odgovornost je osnova delovanja razvitih držav, vendar ne gre zgolj za obvezo, temveč tudi za moralni imperativ, za solidarnost s tistimi, ki se zaradi različnih vzrokov soočajo z nestabilnostjo, ekstremno neenakostjo, revščino, lakoto, naravnimi nesrečami in posledicami okoljskih sprememb. Ti pojavi so pogosto tudi temeljni vzroki za migracije v razvite države ter povečanje števila beguncev in notranje razseljenih oseb.
Slovenija je vlogo donatorice prevzela odgovorno, pri čemer si prizadeva uradno razvojno pomoč učinkovito usmerjati v izbrana geografska območja in vsebinska področja, skladno s svojimi strateškimi usmeritvami. Ključno vodilo predstavljajo temeljna načela razvojnega sodelovanja in mednarodno sprejeti dogovori. Slovenija je prav tako od leta 2010 članica kluba najbolj razvitih držav, Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), katere članice prispevajo glavnino globalne razvojne pomoči državam v razvoju. Zato je mednarodno razvojno sodelovanje pomemben vidik delovanja OECD. Odbor za razvojno pomoč v okviru OECD usmerja politike razvojnega sodelovanja svojih članic, pri čemer je njegov cilj zagotoviti usklajeno in učinkovito delovanje v podporo vzdržnemu in trajnostnemu razvoju v državah v razvoju.
V prvi polovici leta 2017 je bila Slovenija kot nova članica odbora deležna prvega medsebojnega pregleda njenega mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči. Gre za proces, v katerem mednarodni strokovnjaki opravijo pregled politik in izvajanja ter podajo svojo oceno in predloge izboljšav. Rezultat pregleda je obsežno poročilo o mednarodnem razvojnem sodelovanju Slovenije, ki vsebuje ključne ugotovitve in priporočila za naš napredek na tem področju v prihodnjih letih.
Končno poročilo in priporočila za Slovenijo zagotovo pomenijo koristno vodilo, saj so kazalniki naših prednosti in edinstvenosti našega delovanja, hkrati pa tudi izzive, s katerimi se bomo morali soočiti v prihodnje. Kot ključno prednost je poročilo prepoznalo fleksibilnost in zanesljivost naše pomoči, ki temelji na upoštevanju potreb partnerskih držav. Med izzivi pa je bila izpostavljena potreba po zagotavljanju usklajenosti vseh resorskih politik države, kot so na primer trgovinske, okoljske, kmetijske, finančne in varnostne, z razvojno politiko.
Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030
Na področju globalnega razvoja smo priča pomembnim premikom, med katere vsekakor spada sprejetje Agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Ravno v teh dneh praznujemo dve leti od sprejema tega pomembnega okvira, ki s svojimi sedemnajstimi cilji trajnostnega razvoja pomembno spreminja globalno paradigmo: Agenda spodbuja globalno odgovornost in solidarnost ter poudarja prepletenost družbenih, okoljskih in gospodarskih vidikov razvoja. Pomembno vlogo namenja tudi povezovanju deležnikov – od vlad in nevladnih organizacij do zasebnega sektorja in slehernega posameznika. V odzivu na številne humanitarne krize po svetu in na naraščanje humanitarnih potreb Agenda prav tako poudarja krepitev povezovanja humanitarne pomoči, ki pomeni neposreden odziv na krize, in mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki s svojimi dolgoročnimi projekti omogoča trajnost in izgradnjo stabilnih in odpornih družb.
Slovenija se na spremembe v mednarodni skupnosti odziva z nadgradnjo svojega strateškega in pravnega okvira mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, ki je prilagojen okviru Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in aktualnemu dogajanju. Priporočila OECD nam pri tem služijo kot dobrodošel prispevek. Pomemben del procesa prenove slovenskega strateškega okvira je nova Resolucija o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči, ki jo je državni zbor sprejel v preteklih dneh. Ključne usmeritve bodo podrobneje operacionalizirane z novim strateškim dokumentom, zakonom in akcijskim načrtom za postopno povečevanje deleža BND, ki ga Slovenija namenja za razvojno pomoč.
Nova resolucija določa prednostno usmerjenost slovenskega mednarodnega razvojnega sodelovanja v regije zahodnega Balkana, evropskega sosedstva in najmanj razvitih držav podsaharske Afrike. Prednostna vsebinska področja odražajo cilje trajnostnega razvoja, potrebe držav v razvoju in tudi prednosti, dobre prakse ter naravne danosti naše države. Slovensko razvojno sodelovanje bo osredotočeno na spodbujanje miroljubnih in vključujočih družb, s poudarkom na dobrem upravljanju, enakih možnostih, enakosti spolov in kakovostnem izobraževanju. Pri tem bomo nadgrajevali uspešne pretekle projekte, s katerimi smo v naših partnerskih državah in širše ključno pripomogli k odpravljanju revščine in diskriminacije ter k oblikovanju bolj odprtih družb. Enako zavzeto se bomo osredotočali na boj proti podnebnim spremembam, kjer bo naš poudarek na trajnostnem gospodarjenju z naravnimi in energetskimi viri. Ekstremni vremenski pojavi, pomanjkanje dostopa do vode in drugih naravnih dobrin ter negativni vplivi podnebnih sprememb namreč postajajo bolj globalna stalnica kot izjema.
Skladno z Agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 si bomo še naprej prizadevali, da v slovenskem razvojnem sodelovanju nevladne organizacije ohranijo pomembno vlogo, ki jo imajo tako pri oblikovanju politik kot tudi pri njihovem izvajanju v praksi. Sodelovanje s civilno družbo si želimo še okrepiti, pri tem pa si bomo v razvojno sodelovanje prizadevali aktivneje vključevati tudi zasebni sektor.
Slovenski razvojni dnevi
Osrednji dogodek s področja mednarodnega razvojnega sodelovanja so Slovenski razvojni dnevi, ki bodo potekali 4. in 5. oktobra v Ljubljani in Mariboru. Poglaviten namen letošnjih razvojnih dni, ki tokrat potekajo že osmič, je predstavitev priporočil pregleda odbora za razvojno pomoč OECD, ki jih bo predstavila predsedujoča temu odboru, gospa Charlotte Petri Gornitzka. Razprave, ki bodo sledile, bodo namenjene vključevanju priporočil v prizadevanja Slovenije za čim večjo učinkovitost na tem področju.
Posebno pozornost bodo letošnji razvojni dnevi namenili tudi vlogi zasebnega sektorja. Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 pri uresničevanju svojih sedemnajstih ciljev predvideva pomembno vlogo zasebnega sektorja ter poziva k spremembi miselnih vzorcev: mednarodno razvojno sodelovanje je odraz globalne odgovornosti in solidarnosti, pri čemer imajo vsi deležniki komplementarno vlogo. Slovenska podjetja so se že do zdaj vključevala v projekte razvojnega sodelovanja, zdaj pa želimo to vlogo dodatno okrepiti in pritegniti podjetja ne le k izvajanju, temveč tudi k večjemu vključevanju v financiranje mednarodnega razvojnega sodelovanja. Vprašanje je, kako, kje in s katerimi partnerji izvajati razvojno sodelovanje, da bo le-to čim bolj učinkovito ter bo dosledno sledilo začrtanim ciljem trajnostnega razvoja in pri tem upoštevalo mednarodne standarde in potrebe držav partneric. Prav tako vidimo mednarodno razvojno sodelovanje kot priložnost za prenos slovenskih dobrih praks v tujino.
Takšno novo partnerstvo med državami in nedržavnimi akterji, vključno z zasebnim sektorjem in civilno družbo, bo imelo ključen pomen za uresničitev transformacijskih razvojnih učinkov Agende 2030 v praksi.
Z novimi procesi in sprejemom resolucije zarisujemo pot za nadaljnji razvoj delovanja Slovenije kot odgovorne članice mednarodne skupnosti in zanesljive donatorice, kakor tudi za nadaljnjo krepitev učinkovitosti, trajnosti in uspešnosti slovenskega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči. Ministrstvo za zunanje zadeve si bo kot koordinator slovenskega mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči v sodelovanju z vsemi deležniki, vladnimi in nevladnimi, prizadevalo za napredek na tem področju.
ANDREJ LOGAR, državni sekretar, ministrstvo za zunanje zadeve
