»Dom je občutje zavetja pred vsem hudim, dom je prostor, ki so ga njegovi varuhi uredili zaščitniško in odprto obenem. Dom je prostor, v katerem vedno kdo čaka nate,« je besede Alenke Rebula iz knjige Globine na kranjskem okrožnem sodišču po izreku sodbe krivcema za smrt dveletne deklice z Jesenic izpostavila sodnica Milena Turuk. »Takega doma deklica v letu 2016 ni imela,« je dodala. Oba obtožena je sodišče za vsa očitana kazniva dejanja, zaradi katerih naj bi deklica umrla, obsodilo. Mami deklice Sandi Alibabić je naložilo enotno kazen 23 let zapora, kar je celo dve leti več, kot je v ponedeljek predlagala tožilka Tina Lesar. Mamin partner Mirzan Jakupi pa bo moral, če bo sodba obveljala, za zapahi preživeti 21 let. Toliko, kot je predlagala tožilka.
»Jakupi in Alibabićeva sta se odločila, da si bosta ustvarila skupen dom. Odločila sta se, da bo članica tega tudi dveletna deklica,« je v obrazložitvi poudarila sodnica. Mama je po njenem človek, ki je najtesneje povezan s svojim otrokom ter mu je dolžan zagotoviti okolje za zdrav telesni in duševni razvoj. »Odločila se je za novo življenjsko skupnost, vendar je bilo to okolje za deklico uničujoče,« je sodnica navedla razloge za dosojeno višjo kazen Alibabićevi od predlagane. Jakupi je po njenih besedah prevzel vlogo dekličinega očima, ki je bila tako po vsebini kot po intenzivnosti podobna starševski, zato je sledila predlogu tožilke.
Kazni, ki bi ustrezala storjeni škodi, ni
»Težko bi z vidika javnosti rekli, da je katera koli kazen primerna za škodo, ki je bila storjena, saj je bil uničen življenjski potencial dveletnega otroka. Prav tako nismo dobili celovitega odgovora, zakaj je deklica umrla,« je opozorila Turukova in poudarila, da je šlo za izjemno zapleten in zahteven sodni proces. »Dokazovanje je bilo oteženo, saj je žrtev umrla in o dogajanju ni mogla spregovoriti.« Verodostojnih podatkov o tem, kaj se je dogajalo med štirimi stenami dekličinega doma, je bilo malo. Deklica je bila izolirana, zaradi ugotovljenih poškodb je nihče od bližnjih ni nikoli peljal k zdravniku.
Mama deklice Sanda Alibabić in njen partner Mirzan Jakupi sta obsojena, da sta sodelovala skupaj in v soglasju. Deklico sta zanemarjala in z njo surovo ravnala. Vsak od njiju je obsojen za pet kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe, tri kazniva dejanja hude telesne poškodbe ter za kaznivo dejanje povzročitve posebno hude telesne poškodbe, ki je imela za posledico smrt.
Neskončno naštevanje grozodejstev
Kot smo že poročali, so bili za deklico usodni zadnji udarci v glavo, ki so povzročili akutni možganski hematom, za posledicami katerega je v bolnišnici umrla. Sočasno je storilec deklici izbil en zob in drugega polomil, med drugim je utrpela tudi prebito ustnico in obtolčenino. K zadnji poškodbi glave je po mnenju zdravnikov in izvedencev, ki so sodelovali v dokaznem postopku, pripomogel predhodni možganski hematom, ki ga je deklica utrpela zaradi močnega udarca z glavo v predmet večje gladke površine nekaj dni oziroma tednov prej. V zadnjih tednih življenja sta obsojena med drugim na njeni roki ugasnila cigareto, jo tako močno udarjala po zadnjem delu telesa, da so nastale podplutbe, utrpela je močan udarec v hrbet, ki je povzročil zlom treh reber… Eden od njiju ji je skozi zadnjično odprtino v debelo črevo vstavil napihnjen balonček premera slabih dveh centimetrov, ki je v dolžino meril dobrih sedem centimetrov, drugi pa je vsa našteta in druga očitana dejanja dopuščal. To je deklici, kot je navedla sodnica, znatno poslabšalo telesne zmožnost za igro in običajno delovanje ter ji povzročalo telesne in duševne bolečine.
Ob vsem tem sta Alibabićeva in Jakupi dveletno deklico večkrat puščala doma samo. Opustila sta tudi skrb za njeno higieno in ustrezno prehrano; tako je pogosto dlje časa ostala v polulani ali pokakani plenički ter izgubljala telesno težo.
Tožilka zadovoljna, obramba se bo pritožila
Zagovornica Alibabićeve Darja Roblek s sodbo ni zadovoljna. »Glede na javno odmevnost je bila pričakovana. Mi pa vztrajamo pri tem, da bi moral vsak storilec imeti točno določen opis svojih dejanj,« je dejala po končanem sojenju. Pritožbo na višje sodišče je napovedal tudi Jakupijev zagovornik Damijan Pavlin. Tudi on je poudaril, da obtožnica ni konkretizirana, tako da se iz nje ne ve, kdo od obeh je storil neko dejanje, kdo pa je opustil dolžno ravnanje. »Takšna pomanjkljivost je argument za pritožbo,« je opozoril.
Nasprotno je z dosojeno kaznijo zadovoljna tožilka Tina Lesar. »Prepričana sem bila, da sta kriva, česar sem ju obtožila,« je izjavila po tistem, ko je sodnica sledila obtožnici, le Alibabićevi je dosodila višjo kazen od predlagane. »Sama sem ocenila, da se njuni krivdi nista razlikovali. Sodnica je odločila drugače in to spoštujem.«
Zadovoljstva z izrečeno sodbo ni skrival niti dekličin oče Senad Kardašević, ki je dejal, da se je sodnica pravilno odločila, da bi morala Alibabićeva kot mati bolj odgovarjati, in ji je prisodila višjo kazen. »Če bi bilo 30 let, pa bi bilo še bolje,« je sklenil. Z odškodninskim zahtevkom je sodnica oškodovance, očeta umrle deklice in njene sestre, napotila na pravdo.
