Senat Univerze v Ljubljani (UL) je ustavil postopek odvzema profesorskega naziva profesorici Karmen Erjavec, ki je do leta 2015 predavala na fakulteti za družbene vede. Osumljena je bila, da je nekatere svoje znanstvene raziskave potvorila, a so na univerzi sklenili, da za to ni »neposrednih dokazov«. Erjavčeva je v izjavi, ki jo je javnosti posredovala prek odvetnice Nataše Pirc Musar, danes zapisala, da je »v preteklosti že izrazila obžalovanje zaradi nehranjenja gradiva, na katerem temeljijo njeni članki«. Njen argument je, da je gradivo raziskav (zapiske, posnetke, elektronska pisma…) vrgla stran. Če bi jih hranila, bi »neosnovane, tudi zlonamerne navedbe prijaviteljev lahko hitro in enostavno ovrgla«, trdi Erjavčeva. »Tako pa je morala več kot dve leti pred organi fakultete za družbene vede in Univerze v Ljubljani tudi s pomočjo sodelavcev in soavtorjev domnevno spornih člankov dokazovati, da ti temeljijo na dejansko izvedenih raziskavah, kar ji je tudi uspelo,« je zapisala. Proces proti njej, je zatrdila, je hudo prizadel njen osebni in profesionalni ugled.
FDV: Enajst spornih člankov
Fakulteta za družbene vede in tamkajšnja katedra za novinarstvo sta sicer sume zoper Erjavčevo strnili v navajanje enajstih spornih znanstvenih člankov, ki jih je Erjavčeva objavila v slovenskih in mednarodnih znanstvenih revijah.
Profesorja Slavko Splichal in Marko Milosavljević s FDV sta bila nad razpletom danes ogorčena. »Glede na trditev v sklepih senata UL, 'da ni neposrednih dokazov, da bi šlo za izmišljanje oziroma potvarjanje raziskovalnih podatkov', kot so zapisali, bi rekla samo dvoje. Prvič, na spletu so dostopni vsaj naslednji neposredni dokazi: uredništvo Journal of Language, Identity & Education je umaknilo njen članek iz leta 2012, ker ga je ocenilo za kopijo članka, objavljenega v Journal of Children and Media iz leta 2010. Nadalje, članek v Global Media Journal leta 2012 obravnava odnos med politiki in novinarji v Sloveniji in naj bi temeljil na eno- do dveurnih intervjujih s politiki, ki so bili predsedniki političnih strank ali predsedniki parlamentarnih skupin, in novinarji. Novinarka Dela je v članku pripisane izjave politikom preverjala pri politikih in niti eden od vseh, ki naj bi sodelovali v raziskavi, ni potrdil, da bi dejansko imel intervju. Članek o uporabi twitterja med 50 slovenskimi novinarji v Javnosti iz leta 2014 pa je bil umaknjen na zahtevo medijske hiše Pro Plus, ker izjav, ki so bile v članku pripisane novinarjem in urednikom njihovih programov, ti nikoli niso dali, nekatera od delovnih mest, ki jih avtorica navaja v članku, pa v tej medijski hiši sploh nikoli niso obstajala,« sta Splichal in Milosavljević zapisala v izjavi. »In drugič, komisija si ni niti prizadevala preveriti, v kakšnem obsegu in ali sploh so bili opravljeni sporni intervjuji v Sloveniji in nekaterih drugih državah nekdanje Jugoslavije, na primer intervjuji z dvanajstletniki v 13 slovenskih osnovnih šolah o internetni pornografiji, čeprav bi bilo to dokaj lahko ugotoviti.«
Pro Plus pisal etični komisiji
Svoj vidik so nam pojasnili tudi v podjetju Pro Plus, ki združuje Pop TV, Kanal A in portal 24ur.com. »Uredniku znanstvene publikacije Javnost dr. Slavku Splichalu smo poslali dopis s prošnjo, da članek dr. Karmen Erjavec z naslovom Slovenski novinarji in občinstva o uporabah twitterja umakne iz javne objave,« so potrdili. »V prispevku se dr. Karmen Erjavec večkrat sklicuje na domnevne pogovore s sodelavci naše hiše (in jih citira). Po internem preverjanju smo ugotovili, da večina pogovorov nikoli ni bila izvedena, nekatera od delovnih mest, ki jih navaja v članku, pa v naši medijski hiši sploh nikoli niso obstajala. O tem smo obvestili tudi komisijo za etična vprašanja Univerze v Ljubljani.«
Svetlik: Ni dokazov, ki bi zdržali tudi sodno presojo
Rektor univerze Ivan Svetlik je na naše vprašanje, ali je bil seznanjen z naštetimi dokazi, ko je senat univerze sprejemal sklepe, ki so Karmen Erjavec »oprostili«, odgovoril z daljšim pojasnilom okoliščin, v katerih je potekal postopek. »Glede znanstvene nepoštenosti dr. Karmen Erjavec je bilo v dosedanjih prijavah navedenih veliko indicev, kot jih dodajate tudi vi (Dnevnik je zgolj povzel, kar trdijo na FDV in Pro Plus, op. p.). Žal pa nihče ni predložil trdnih neposrednih dokazov, ki bi zdržali tudi sodno presojo,« pravi Svetlik. »Senat univerze in njegova komisija za etična vprašanja delujeta v vlogi 'sodišča' in ne preiskovalnega organa ali tožilstva. Zato nimata niti naloge niti sredstev za pridobivanje dokazov. Če bo kakšen prijavitelj podal prijavo z nespornimi dokazi sumov, se sproži nov postopek,« je nakazal možno nadaljevanje. »Morebitna potrditev suma fabriciranja podatkov bi pomenila hujšo kršitev etičnega kodeksa in bi bila podlaga za odločnejše ukrepe v skladu z novim statutom. Po starem statutu, po katerem je tekla obravnava tega primera, pa odvzem naziva iz etičnih razlogov niti ni bil mogoč.«
