Komisija za etična vprašanja (KEV) mora primer Erjavčeve pripeljati do konca in še v tem mandatu oblikovati dokončni predlog za odločitev senata, so včeraj za zaprtimi vrati sklenili senatorji ljubljanske univerze. Predsednik KEV Jože Možina je senatorjem povedal, da se kljub več kot leto dni trajajočemu delu komisije ne morejo izreči, ali je nekdanja profesorica s FDV Karmen Erjavec ravnala akademsko nepošteno, na podlagi česar naj bi ji odvzeli akademske nazive. Dokazov, da je prirejala znanstvene članke, kar ji očita FDV, nimajo. Prav tako pa teh sumov ne morejo z gotovostjo ovreči.
Posnetkov intervjujev Erjavčeva »ni shranila«
FDV Erjavčevi že od začetka leta 2015 med drugim očita, da so citati anonimnih intervjuvancev v nekaterih njenih znanstvenih člankih videti izmišljeni. Erjavčeva to zanika, a resničnosti intervjujev tudi še ni dokazala. Med drugim zato, ker posnetkov oziroma prepisov intervjujev domnevno ni shranila. V pismu, ki ga je poslala senatu ljubljanske univerze, je zaradi tega izrazila obžalovanje. Dodala pa je, da to ni kršitev etičnega kodeksa, saj leta 2009, ko sta nastala članka, ki sta po mnenju etične komisije najbolj vprašljiva, kodeks od nje »ni terjal hrambe«.
Senatorji so včeraj že drugič preigravali predlog, da bi ustanovili še eno komisijo, ki bi poskušala priti resnici do dna; tak predlog KEV je senat enkrat že zavrnil. Toda večina, tudi predstavniki študentov, v tem niso videli pravega smisla. Na koncu je obveljal predlog, po katerem si bo KEV lahko priskrbela dodatna ekspertna mnenja, ki bodo komisiji v pomoč pri razumevanju specifik raziskovanja v družboslovju.
Osrednje vprašanje je, ali bi Erjavčeva kot družboslovka, komunikologinja, intervjuje morala shraniti. »Vsak raziskovalec je dolžan zagotoviti, da so njegovi znanstveni rezultati preverljivi in ponovljivi, to pa implicira tudi obveznost hrambe podatkov,« je na naše vprašanje, ali so znanstveniki dolžni hraniti podatke, ki zadevajo raziskave, odgovoril prorektor ljubljanske univerze za področje raziskovalnega dela Martin Čopič. Poudaril je, da vsi evropski kodeksi za raziskovalce zahtevajo, da raziskovalci hranijo gradivo, na podlagi katerega so oblikovali znanstvene ugotovitve.
»Ta primer je zelo težek«
»To je mednarodni standard! Kodeksi sicer niso zakoni, na njihovi podlagi torej ni mogoče nikogar sankcionirati,« pravi Čopič. »So pa podlaga za ravnanje in veljajo tudi za slovenske raziskovalce.« Koliko časa mora znanstvenik hraniti relevantne podatke, veljavni kodeksi natančno ne določajo. V skladu z evropskim etičnim kodeksom za raziskovalce, ki ga je sprejela zveza evropskih akademij znanosti, pa je treba podatke hraniti, dokler je to vsebinsko smiselno. »To torej ni neka trda norma – odločitev je prepuščena raziskovalcu, a je vseeno zavezujoča,« je prepričan profesor Čopič. »O hrambi podatkov (dokumentiranju raziskovalnih aktivnosti, op. p.) sicer pri nas izrecno govori kodeks raziskovalcev, ki velja zadnja tri leta,« je dodal.
Če drži, da je Karmen Erjavec uničila tako občutljive podatke, pa je to malomarno, meni raziskovalka Urša Opara Krašovec, ki se je veliko ukvarjala tudi z etiko raziskovanja. Na vprašanje, ali je Erjavčevo kaj zavezovalo, da podatke arhivira, Urša Opara Krašovec odgovarja, da so »to pravila, ki bi morala biti vgrajena v nas«. Kot primer navaja, kako so v Nemčiji konec devetdesetih po nekem odmevnem primeru ponarejanja znanstvenih objav zapisali smernice za etično ravnanje raziskovalcev. »V uvodu so zapisali, da naslavljajo stvari, ki bi morale biti samoumevne, a je realnost žal pokazala, da očitno niso,« navaja.
»Ta primer je zelo težek,« nam je priznal Možina. »Komisija za etična vprašanja ga je obravnavala na vsaj devetih ali desetih sejah.« Priznal je tudi, da se komisija za končno odločitev, ali je Erjavčeva ravnala nepošteno, ni počutila kompetentno. »V poročilu (ki ga je včeraj obravnaval senat, op. p.) smo se naslonili predvsem na mnenje FDV,« je povedal Možina.
»Takšnega primera na univerzi še nismo imeli,« pa so nam na univerzi odgovorili na vprašanje, ali je bil kdaj že proti kateremu profesorju sprožen postopek za odvzem naziva. Na vprašanje, ali bi ob morebitnem odvzemu akademskih nazivov lahko posledice tega občutili tudi študentje, ki jim je bila Erjavčeva mentorica pri diplomskih ali magistrskih nalogah, pa je odgovor jasen: »Nikakor.«
