Z zaslišanjem zdravnikov in medicinskih sester je sodnica Doris Jarc nadaljevala dokazni postopek v pravdi staršev pokojnega Sebastiana Ojsterška proti ljubljanskemu kliničnemu centru. »Žal mi je, da se je tako končalo, ampak naredil sem vse, kar sem znal in kar je bilo v mojih močeh,« je izjavil zdravnik dr. Primož Karner. Toda obupani starši so prepričani, da zdravniki niso ustrezno ukrepali, če bi, bi bil Sebastian še živ. Zaradi pretrpljenih duševnih bolečin zahtevajo 60.000 evrov odškodnine.
Triindvajsetletnika so konec leta 2011 hospitalizirali zaradi odstranitve nedelujoče ledvice. Po operaciji je dobil pljučnico in premestili so ga na infekcijsko kliniko. Starši trdijo, da njegovih težav z dihanjem niso zaznali dovolj hitro in da so ga premalo nadzorovali, tako da si je sam iztrgal dihalno cevko, vstavljeno v sapnik. In potem, ko je spet prišlo do dihalnih težav in pozneje do srčnega zastoja, niso hitro in pravilno ukrepali. Odvetnik staršev Andrej Pitako opozarja, da je to ugotovil tudi nemški izvedenec dr. Thomas Nikolai. »Takoj bi morali narediti tako imenovani trahealni rez v sapnik, pa ga niso,« opozarja odvetnik in dodaja, da je bolnik zaradi prepoznega ukrepanja dobil hude možganske poškodbe, ostal je v vegetativnem stanju, umrl pa aprila 2012 po premestitvi v celjsko bolnišnico.
Nepričakovan zaplet
Karner, takrat Sebastianov sobni zdravnik, je pričal, da je bolnik sredi decembra dobil pljučnico in da mu je bilo treba vstaviti dihalno cevko v sapnik. 19. decembra si jo je sam iztrgal, čeprav je bil fiksiran na posteljo. Ponovno so ga intubirali. Ker mu je šlo na bolje, so ga 21. decembra ob 9.40 ekstubirali. Toda nekaj minut pozneje so se zaradi težkega dihanja spet odločili za intubacijo. A tokrat je huda oteklina grla zapirala dihalno pot. Karnerju intubacija ni uspela, prav tako ne vodji oddelka dr. Matjažu Jerebu. Karner je poskušal vse do 10.10, ko je prišlo do srčnega zastoja. Med reanimacijo je bilo zelo težko vzpostaviti dihalno pot, Karnerju je uspelo ob 10.40, deset minut pozneje pa so vzpostavili tudi spontano srčno akcijo. Karner je pojasnil, da tako hudega zatekanja grla še ni videl in da je šlo za povsem nepričakovan zaplet. Bolniku so ves čas dovajali kisik, ogljikovega dioksida pa ni bilo moč odvajati. Koncentracija kalija je narasla in verjetno je zato prišlo do srčnega zastoja.
Že ob začetku zapleta so klicali torakalnega kirurga dr. Matevža Srpčiča in otorinolaringologa dr. Aleksandra Aničina. Slednji je povedal, da je bil v urgentni ambulanti in je pritekel v kakih šestih minutah. Takrat je Karner ravno vstavil tubus. Po končani reanimaciji, trajala je še kakih 40 minut (»dobil sem vtis res prizadevnega boja za pacienta«) sta s Srpčičem oskrbela rano na sapniku in požiralniku, ki je nastala pri uvajanju traheostome.
Po mnenju Matjaža Jereba je bila odločitev, da pacienta poskušajo odklopiti z dihalnega aparata, pravilna. Zapleta z intubacijo ni bilo moč predvideti, saj je bil poprej že trikrat brez težav intubiran. Težava je bila v hudi oteklini, sledil je srčni zastoj (verjetno, ker je šlo za kroničnega ledvičnega bolnika) in sledilo je oživljanje, ki je traheotomijo še otežilo. Tudi sam bi ravnal enako kot Karner, je dejal. Zaslišali so tudi dr. Tomaža Jurco, ki je pacientu, ko si je sam odstranil dihalno cevko, to ponovno vstavil. Rekel je, da se to pač včasih zgodi in da je intubacija potekala brez težav. Spraševali so ga tudi, zakaj so Sebastiana konec marca premestili v celjsko bolnišnico. Povedal je, da se mu med dolgotrajnim bivanjem na kliniki stanje ni popravilo in da je bila zanj zmožna skrbeti tudi periferna bolnišnica.
“Vsi hiteli na pomoč”
Starši trdijo, da se je oživljanje predolgo vleklo in da je bil Sebastian v resnici ekstubiran ob 9. uri, ura 9.40 pa je bila v temperaturni list vpisana naknadno. Diplomirana medicinska sestra Gabrijela Pesek je povedala, da je temperaturni list izpolnjevala okoli 12.30, saj je bila prej glavna skrb za pacienta. Si je pa prej sproti zapisovala na listek, kdaj se je kaj zgodilo. Tožnika tudi zavračata trditev UKC, da je sina vse osebje nemudoma oživljalo. Zaslišali so več medicinskih sester in zdravstvenika – pričali so, da je bila soba polna ljudi, ki so prihiteli na pomoč. Pitako je sicer že prej njihovo zaslišanje ocenil za nesmiselno, češ da so se zagotovo že vnaprej dogovorili, kaj bodo povedali. Sojenje se bo z zaslišanjem še ene zdravnice in medicinske sestre nadaljevalo 7. novembra.
