»Pokojni Sebastian ni bil 'zdrav pacient'. Imel je hudo genetsko presnovno obolenje cistinozo, ki je, kot pravi poročilo o vzroku smrti, vplivala na nastanek kronične odpovedi ledvic. Prav tako iz poročila izhaja, da bi lahko njegovo stanje vplivalo tudi na respiratorno odpoved,« je pooblaščenka ljubljanskega kliničnega centra Helena Carlevaris Rožič pred ljubljansko okrožno sodnico Doris Jarc prestavljala argumente ljubljanskega kliničnega centra in predlagala zaslišanje več prič iz zdravniških vrst. Starši pokojnega Sebastiana Ojsterška, ki od kliničnega centra terjajo 60.000 evrov za smrt sina, so samo zmajevali z glavo. Po njihovem mnenju bi bil Sebastian, ki je spomladi leta 2012 umrl pri 23 letih, še živ, če bi ljubljanski zdravniki ustrezno ukrepali.
Odvetnik: Ni bil hudo bolan!
»Navedbe o hudi bolezni so neresnične, v ničemer dokumentirane in v nasprotju z dejanskim stanjem,« je odgovoril odvetnik staršev Andrej Pitako, ki je poudaril, da je bila cistinoza osebju ljubljanskega kliničnega centra znana in da se je Sebastian decembra 2011 pri njih samostojno zglasil zgolj kot dializni pacient na hospitalizacijo zaradi nedelujoče ledvice.
Decembra 2011 so ga torej hospitalizirali zaradi odstranitve nedelujoče ledvice, vključili pa so ga tudi v program za transplantacijo. Toda po operaciji se je zapletlo in 23-letnik je v kliničnem centru zbolel za pljučnico. Premestili so ga na infekcijsko kliniko, kjer so ga morali intubirati. Cevko naj bi si nato enkrat izpulil sam, drugič pa mu jo je odstranilo osebje infekcijske klinike, saj je že počasi okreval.
Ni se pobral
Starši na sodišču še niso bili zaslišani, v torek pa je sodnica napovedala, da bo prej izprašala nekatere zdravnike, da bo lahko najprej odločila o temelju odškodninske odgovornosti. Sebastianova mati in oče, Urška Trotovšek in Damijan Ojsteršek iz Rimskih Toplic, sta že pred časom za Dnevnik povedala, da je bila ob zapletu pljučnica pozdravljena, rana zaradi operacije pa zaceljena. »Zato so zaposleni odstranili cevko. V bolnišnici so nama rekli, da je pet do deset minut dihal normalno, nato so se znova začele težave z dihanjem. Zastalo mu je srce, kljub oživljanju pa je bil brez kisika tako dolgo, da so bili možgani močno poškodovani.« Iz vegetativnega stanja se Sebastian nikoli ni pobral, umrl pa ni v ljubljanskem kliničnem centru, temveč v celjski splošni bolnišnici, kamor so ga premestili.
Interni in ekspretni nadzor pri zdravnikih ljubljanskega kliničnega centra ni pokazal nepravilnosti. Pitako in starša pokojnega pa imajo v rokah izvedensko mnenje nemškega zdravnika, ki jim pritrjuje, da se v ljubljanskem kliničnem centru niso pravilno odzvali. Po njegovem mnenju bi morali namreč takoj opraviti trahealni rez v sapnik.
