»Ne priznavam krivde,« je na predobravnalnem naroku, ki je potekal na ljubljanskem okrajnem sodišču, dejal župan občine Litija Franci Rokavec. Na glavni obravnavi, ki bo 13. oktobra, se bo zagovarjal zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Državno tožilstvo mu namreč v obtožnem predlogu očita prikrivanje informacij finančnemu ministrstvu, zaradi česar je občina leta 2013 lahko najela dva kredita, čeprav je bila v resnici že prezadolžena.
Gre za pogodbo, sklenjeno z litijskim gradbincem Trgograd, ki je za dobrih 6 milijonov evrov rekonstruiral litijske ceste. Pogodba namreč temelji na kreditiranju projekta in če bi jo občina predložila ministrstvu za finance, ji to ne bi izdalo soglasja za najem 3 milijone in 1,5 milijona evrov kredita, saj bi bila občina ob upoštevanju pogodbe že prezadolžena, je danes ponovila tožilka Tina Sočan, ki je Rokavcu ob priznanju krivde ponudila opominjevalne sankcije.
A se je ta izrekel za nedolžnega, njegov odvetnik Peter Žnidaršič iz odvetniške družbe Čeferin pa je tožilki predložil dokumentacijo, na podlagi katere naj bi ugotovila, da Rokavcu ni mogoče očitati nobenega kaznivega dejanja. Kot je pojasnjeval Žnidaršič, občina pri izdaji soglasja za prvi, 3 milijone evrov visok kredit, še ni imela sklenjene pogodbe s podjetjem Trgograd, v času zahtevka za drugi, 1,5 milijona evrov visok kredit, pa naj bi z litijskim gradbincem že podpisali aneks k pogodbi, s čimer so iz pogodbe za rekonstrukcijo cest izključili blagovno kreditiranje.
Rokavčev advokat se je ob tem oprl še na revizijsko poročilo računskega sodišča o pravilnosti poslovanja občine Litija, in sicer, da je računsko sodišče »poslovanje občine v konkretnih poslih ocenilo kot zakonito, v skladu z vsemi normami, in ni imelo pripomb v zvezi s temi posli, predvsem pa je ugotovilo, da občina Litija nima blagovnih kreditov«. Žnidaršič je zato tožilko prosil, naj natančno preuči vso predloženo dokumentacijo in datume vseh pogodb, v nadaljevanju postopka pa za pričo predlagal Mitjo Habeta, občinskega pravnika, ki »bo znal datumsko in vsebinsko pojasniti celotni postopek in okoliščine glede sklepanja pogodbe in bo nedvomno potrdil zagovor obtoženega«.
Tožilka se je odločila, da bo vztrajala pri dokaznem gradivu iz obtožnega predloga, med katerim je tudi sporna pogodba s Trgogradom, po preučitvi danes prejete dokumentacije pa si je pridržala pravico do novih dokaznih predlogov. Tožilstvo je sicer predlagalo zaslišanje prič Marjetice Mahne in Špele Košir, obe sta z ministrstva za finance, ter občinskih finančnikov Marka Povšeta in Dragice Simončič.
Spomniti velja, da je računsko sodišče revidiralo poslovanje občine za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. marca 2015, pogodbe s Trgogradom o rekonstrukciji cest pa v 90 strani dolgem revizijskem poročilu sploh ne omenjajo. So pa revizorji v poslovanju občine odkrili vrsto drugih nepravilnosti. Med njimi tudi prikrivanje patronatskih izjav za 9,8 milijona evrov kredita podjetja SVC Litija, zaradi česar ministrstvo za finance občini prav tako ne bi izdalo soglasja k zadolžitvam v letu 2013, saj so bile po njihovem poroštvene narave in so zato prispevale k skupni (pre)zadolženosti občine.
Tudi zaradi tega si je Rokavec prislužil kazensko ovadbo, a jo je tožilka Dragica Abrahamsberg zavrnila, ker je ocenila, da ne gre za poroštva, temveč nedenarno obveznost občine, da bo skrbela za kreditno sposobnost podjetja SVC Litija. Občina je sicer kreditno sposobnost omenjenega podjetja januarja 2015 zagotovila s 3-milijonsko dokapitalizacijo, patronatske izjave pa iz kreditnih pogodb vendarle umaknila oktobra istega leta.
