Ameriški predsednik Donald Trump, ki je med lansko volilno kampanjo Združene narode označeval za debatni krožek, ki ga ZDA preobilno preplačujejo, je pred svojim današnjim nagovorom generalne skupščine včeraj gostil zasedanje v podporo prizadevanjem za reformo svetovne organizacije. Udeležili so se ga predstavniki 120 držav, podpisnic reformne deklaracije, ki so jo podale ZDA, med njimi v imenu Slovenije veleposlanica pri ZN Darja Bavdaž Kuret, ker so premierja Mira Cerarja po ogledu zmagovalne tekme naših košarkarjev v Carigradu v New Yorku pričakovali šele sinoči.
V bolj diplomatskem jeziku, kot je pri njem v navadi, se je Trump zavzel za korenite reforme OZN. Organizaciji je očital, da je zbirokratizirana in slabo upravljana. Kar 140 odstotkov večji proračun od tistega iz leta 2000 in podvojeno število osebja pa po njegovem nista dala temu primernih rezultatov. Na vseh ravneh upravljanja bi po njegovem morali zagotoviti dejansko odgovornost, zaščititi tiste, ki opozarjajo na slabo delo (žvižgače), in se bolj osredotočiti na rezultate kot na postopke. »Prepričan sem, da bodo, če bomo delovali skupaj in se zavzeli za res odločne reforme, Združeni narodi postali močnejši, učinkovitejši ter pravičnejša in močnejša sila za mir in sožitje v svetu,« je dejal Trump.
O reformi v štirih minutah
V zgradbi, kjer so dolgi govori precej pogosti, si je ameriški predsednik vzel le štiri minute časa, v katerih je pozdravil reformna prizadevanja Antonia Guterresa. »Vem, da se pod generalnim sekretarjem to (upravljanje) spreminja, in vidimo, da se spreminja hitro,« je dejal in hkrati ponovil mantro o neenakih obremenitvah članic ZN. ZDA kljub zmanjšanju deleža še v času predsedovanja Bila Clintona zagotavljajo 22 odstotkov letnega osnovnega proračuna ZN, ki znaša 5,4 milijarde dolarjev, ter 28,5 odstotkov od 7,3 milijarde dolarjev, namenjenih za mirovne operacije. Guterres, ki je prav tako kot Trump januarja letos prevzel sedanji položaj, se je s slednjim strinjal, da je problem ZN birokracija, in povedal, da mu prav to kali spanec. »Da bi služili ljudem, ki jih podpiramo, in tistim, ki podpirajo nas, moramo biti okretni, uspešni, prilagodljivi in učinkoviti,« je dejal in za Trumpom ponovil, da se morajo »Združeni narodi 21. stoletja bolj osredotočiti na ljudi in manj na sam proces«.
Severna Koreja bo Trumpa poslušala iz prve vrste
Z veliko večjim zanimanjem kot včerajšnji Trumpov prednastop v okviru Združenih narodov danes v palači ob Vzhodni reki pričakujejo njegov premierni govor na začetku splošne razprave v generalni skupščini. Da ga bo delegacija Severne Koreje poslušala iz prve vrste, je poskrbel nepredvidljiv žreb, ki vsako leto določi sedežni red, mediji in z njimi politični analitiki pa se sprašujejo, v kolikšni meri je lahko nepredvidljiv sam Trump. Bela hiša je prek različnih predstavnikov določila nekatere prioritete njegovega govora, med njimi seveda Severno Korejo, sirsko krizo, boj proti terorizmu, podnebne spremembe, lakoto po svetu, begunce in že včeraj obravnavano reformo in financiranje ZN, kjer je že ameriška veleposlanica Nikki Haley napovedovala zmanjšanja ameriških prispevkov tako za mirovne sile kot delovanje vrste organizacij. Richard Gowan, izvedenec za Združene narode pri evropskem svetu za zunanje odnose (ECFR) pa meni, da bo v današnjem nastopu Trump sam sebi največji izziv ter da mediji samo čakajo, da se ne bo mogel zadržati.
