Najprej mi podtakne, da izhajam iz teze, da »v dani družbi nobena družbena vloga ni prepoznana kot nosilka moralnosti« in da zato tudi »predsednik republike ni nosilec take pričakovane moralnosti«. Skrajno nedopustno podtikanje, kajti povsem nedvoumno sem zapisal ravno nasprotno: »Da bo povsem jasno: celo kot ustavno dolžnost predsednika republike lahko torej štejemo, da se mora javno zavzemati za skupne, tudi ustavno utemeljene moralne vrednote svoje države,« – ne pa: »izražati nekakšno srednjo mero moralnih stališč vseh državljanov«, kot se je precej nerodno izrazil Vezjak – toda: »Do kakšne mere bodo državljani in politiki ta njegova prizadevanja tudi sprejeli kot svoja in ga šteli za svojo moralno avtoriteto, je pa drugo vprašanje.«
Nadaljuje s podtikanjem, da zastopam »teorijo«, po kateri »državljani družbenim vlogam ne pripisujemo prav nobene moralnosti«?! Kot rečeno, štejem za ustavno dolžnost predsednika republike »zavzemati se za skupne, ustavne moralne vrednote«. Ste to spregledali, dr. Vezjak, ali namenoma podtikate?
Za nameček pa mi Vezjak na koncu podtakne še to, da sem svojo začetno pohvalo Pahorju (za izjavo, da ni in tudi ne želi biti moralna avtoriteta) kasneje ublažil »s trditvijo, da gre morda za njegovo značajsko skromnost«. No, tak bedak in slepec pa vendarle nisem, da bi lahko trdil kaj tako očitno neresničnega. V resnici sem tudi glede tega zapisal ravno nasprotno – takole: »In če kakšen predsednik republike niti nima ambicije, da bi to postal, ni noben greh, če to odkrito pove. Lahko je tudi zgolj skromen. Ne Pahor, seveda. Če on bolj kot skupne moralne vrednote (razen – zame – na področju sprave in še kje) promovira precej bolj problematične vrednote, ga bomo drugače misleči pač ostro kritizirali.«
Ne bi bilo bolje dragoceni časopisni prostor uporabljati za kaj pametnejšega od zgoraj prikazanih očitnih podtikanj?
Matevž Krivic, Spodnje Pirniče
