Postala sem neustrašna. Mislim, da je bila Luciana neustrašna tudi prej, a je, ko smo končali tretjo sezono, izgubila vse. Bila je popolnoma na dnu. Serijo začenjamo, ko je razstavljena na koščke. Umira, krvavi, boji se, da bo izgubila vse, ki so ji pri srcu, in res si želim, da bi ženska, ki je bila sprva tako močna, nato pa postala tako šibka, ponovno dobila moč. Komaj sem čakala, da vstane iz postelje, na katero so jo priklenili. Ko se je osvobodila postelje, je spet našla svoj pogum. Na koncu se je odločila, da raje umre, kot da bi živela po pravilih, s katerimi se ne strinja, in odšla.
V prvem delu sezone je bil vaš lik zelo neaktiven, stalno so vas vlekli za seboj. Zdaj pa ste se končno odločili iti naprej, in to sami.Da, Luciana ve, da zanjo obstaja neki prostor. Prostor, ki ga bo ustvarila sama, ali prostor, ki ga bo našla. Ve le, da tam, kjer je bila do zdaj, ni njeno mesto, čeprav je za seboj pustila Nicka. Zelo težko mi je bilo odigrati ta prizor in tik preden ste prišli, sem se smejala na račun tega, kako sem se odzvala, ko sem dobila scenarij in videla, kaj se bo zgodilo z nama. Franka Dillana, ki igra Nicka, sem vprašala: Ali se razhajava? Ne morem verjeti. To ni mogoče. Sem pa to sprejela kot točko, na kateri bo najin odnos postavljen na preizkušnjo.
Kako se s Frankom Dillanom razumeta v resničnem življenju?Odlično. Čudovit je. Je najboljši igralski partner, ki ga lahko imaš. Vsak dan je drugačne volje, je poln energije, zabaven, odprt, radoveden, radodaren in vse to deluje kot začimba v seriji, saj je njegovo razpoloženje nalezljivo.
Serija ima veliko močnih ženskih likov. Kako vam je všeč, da je tudi glavna protagonistka serije Bojte se živih mrtvecev prav ženska, igralka Kim Dickens?Med snemanjem serije dobimo seznam igralcev, ki nastopajo v njej, in prvo ime na njem je vedno Kim Dickens, ki igra Madison. Da je prva na seznamu ona, je zelo navdihujoče. Bojte se živih mrtvecev je serija o vojni, zombijih, umazaniji. Vse to so stvari, ki jih ne bi pripisovali ženski, ona pa je v seriji vodja, kraljica, mama, tista, ki postavlja pravila. Zanimivo je gledati na ta svet skozi njen filter, skozi oči matere, ki se bojuje za preživetje svojih otrok. Luciana na drugi strani predstavlja močno žensko iz latinskoameriške skupnosti, Mehiko. Razvija se tudi Alycia Debnam - Carey, ki kot Madisonina hčerka Alicia odrašča v mlado žensko, ob opazovanju tega, kako se bojuje in žrtvuje za otroke njena mama. Pa Mercedes Mason, poglejte, kaj je kot Ofelia naredila ona, ko je zastrupila celoten kamp. Saj so močni tudi moški, a se jim to, da živijo v svetu, ki ga vodijo ženske, ne zdi problematično, temveč vse to sprejemajo kot nekaj naravnega. Nekje sem brala, da ženske in na splošno samice iz živalskega sveta ne ubijajo, dokler ne gre za njihove otroke. Ko so ogroženi oni, pa so pripravljene ubijati brez milosti. Mislim, da je Nicku pri Luciani všeč to, da je takšna tudi ona, in prav njena moč je bila tudi razlog, da se je njuna zveza obdržala.
Torej bojte se žensk, ne samo živih mrtvecev?Natanko tako, bojte se žensk. Ženske prevzemajo oblast.
Sami ste v Ameriko prebegnili s Kube, in to s sinom. Vaš lik Luciana v seriji Bojte se živih mrtvecev je v ZDA prišel iz Mehike. Lahko potegnete kakšne vzporednice med enim in drugim?V Ameriko sem prišla pred 13 leti in bilo je res težko, saj sem Kubo zapustila nezakonito, a je bil to edini možen način, da sem lahko odšla. Mehika se mi je zdela zanimiva, a nisem imela nobenega dokaza, da sem tam zakonito. S sinom so me spravili na letalo in pristala sem v ZDA. Takrat so ZDA vsem, ki so prišli s Kube, dali politični azil in dokumente, takoj ko so se dotaknili ameriških tal. Bilo mi je težko, ampak mislim, da je težko za vsakega imigranta. Vsakič, ko se odločiš, da boš nekam šel, in ti rečejo, da ne smeš iti, je prva stvar, ki jo hočeš, prav to, da greš. In to se je zgodilo tudi meni. Moj glavni cilj je bil, da omogočim boljše življenje svojemu sinu, in kot vidite, nama je uspelo.
Pri Mehiki je zanimivo to, da moram iti čez mejo kakih dvakrat na teden, da kupim zdravila, vitamine in podobno, ko sem bila na Kubi, pa sploh nisem vedela, kaj je to meja, saj je Kuba kot otok obdana z morjem. Nikoli si nisem prav dobro predstavljala, kako je videti to, da na enem kosu zemlje obstajata dve državi, zdaj pa je to postala moja vsakodnevna realnost. En dan sem v ZDA, en dan v Mehiki. Ljudje, ki živijo ob meji, v mestu Tijuana, kjer se snema in dogaja tudi serija, so tega že vajeni. So Mehičani, a imajo tudi veliko vedenja o tem, kaj je Amerika, saj se k njim skoraj vsak konec tedna prihajajo zabavat ameriški turisti. Zakaj smo potem drugačni? Nismo. Gre za isto zemljo, samo za drugačna pravila. Težko se je navaditi na meje, a če sem se v življenju česa naučila, je to to, da smo vsi enaki, ne glede na to, ali smo notri ali zunaj, in da je najbolje uživati dobre stvari enih in drugih. Moje sporočilo z Luciano je, da je Mehičanka, ki se bojuje zase, in da je, če živi v okolju, ki ni skladno z njenimi prepričanji, pripravljena oditi, tudi če gre za njen dom. To se je na neki način zgodilo tudi meni.
Kako se počutite ob napovedih ameriške vlade, da bodo med ZDA in Mehiko zgradili zid, ki bo ti dve državi še bolj ločeval?Ne prav dobro. Ne strinjam se s postavitvijo zidu, saj je takšna meja, kot je, popolnoma dovolj in ljudje vedo, kdaj so na eni in kdaj na drugi strani. Mehika je neverjetna država. Tam zaradi snemanja serije živim že osem mesecev in deželo obožuje vsa zasedba. Če bodo zgradili zid, bomo prav mi med prvimi, ki bodo skakali čez njega sem in tja.
