Eksodus beguncev, ki so ga mjanmarske varnostne sile sprožile z nasilnim odgovorom na nedavne napade militantnežev na policijske in vojaške postojanke v zvezni državi Rakhine, je za Aung San Suu Kyi najtežja preizkušnja, odkar je lani prevzela dejansko oblast v državi. Dobitnica Nobelove nagrade iz leta 1991 za svoj dolgoletni miren boj za demokracijo in človekove pravice se do zdaj pri reševanju krize ni najbolje znašla. Ravnanje vojske in budistične večine nad manjšinskim ljudstvom Rohinga, ki je muslimanske vere, je opravičevala s skrbjo za varnost vseh prebivalcev, poročila o nasilnem dogajanju v Rakhinu pa kritizirala kot »ogromne ledene gore dezinformacij«.
Teroristi kot izgovor
Aung San Suu Kyi, ki zaradi ustavne omejitve glede državljanstva zakonskega partnerja oziroma otrok ni mogla postati uradna predsednica države, ima v rokah oblastne vzvode, a se jih očitno ne želi oprijeti. Že lani je v generalni skupščini Združenih narodov ob začetku letnega zasedanja, ki se ga udeležijo številni državni voditelji, branila posredovanje varnostnih sil proti muslimanski manjšini v pretežno budistični državi z utemeljevanjem, da gre za obračun s terorističnimi skupinami. Letošnjo udeležbo na zasedanju pa je zdaj po zagotavljanju svojega tiskovnega predstavnika Zawa Htaya odpovedala zaradi »varnostnih groženj, ki jih predstavljajo uporniki in potrebe po obnovi stabilnosti«. Htay je še napovedal, da bo Suu Kyijeva prihodnji torek nagovorila nacijo s poudarkom na spravi in miru.
Pregon muslimanske manjšine v Rakhinu je med svojo polstoletno vladavino izvajala že mjanmarska vojaška hunta, proti kateri se je Suu Kyijeva desetletja krčevito in na koncu uspešno borila. Med drugim ji ni priznavala državljanstva, čeprav so predniki mnogih njenih pripadnikov v Mjanmaru živeli že pred stoletji. Povod za tokratno posredovanje varnostnih sil je bil avgustovski napad upornikov iz vrst Rohing na 30 policijskih postojank in eno vojaško izpostavo v omenjeni zvezni deželi ob Bengalskem zalivu. Vlada upornike označuje za teroriste, njihov pregon pa je izgovor za nasilje nad celotno manjšino, ki ga tamkajšnji civilisti budistične vere ne le podpirajo, ampak v njem tudi sodelujejo. Številna domovanja Rohingovcev so bila v dneh po 25. avgustu požgana, vendar oblasti kljub nasprotnim dokazom krivde ne pripisujejo budističnim prenapetežem in varnostnim silam, ampak zatrjujejo, da so požigalci muslimanski uporniki.
V Mjanmaru proti varnim območjem
Varnostni svet Združenih narodov je danes drugič od izbruha sedanje krize o razmerah v Mjanmaru razpravljal za zaprtimi vrati. Ameriška administracija je pozvala k zavarovanju civilnega prebivalstva, sosednji Bangladeš pa je danes sporočil, da se bodo morali vsi begunci, ki so se zatekli k njim, vrniti v Mjanmar. Oblasti v Daki so tudi pozvale mjanmarsko vlado k oblikovanju varnih območij, kar pa je slednja prek Zawa Htaya označila za nesprejemljivo.
Ali bo varnostni svet tokrat zavzel javno stališče do dogajanja v Mjanmaru, ki ga zahodni politiki že označujejo za »klasično etnično čiščenje«, sinoči ni bilo znano, Kitajska in Rusija kot članici z vetom pa sta bolj naklonjeni oblastni strani v Mjanmaru, ki ji izražata podporo pri, kot pravita, njenih prizadevanjih za razvoj in stabilnost države.
