Štirje avtomobili so včeraj zarili v blato na poligonu varne vožnje na Vranskem, drveli po lužah in klancih, eno vozilo so izkopali iz blata. Gorski reševalci so se preizkušali, kako se znajdejo v ekstremih razmerah. Dež, ki je lil z neba, jim je le pomagal do tega, da so se počutili kot na najzahtevnejših poteh, ko hitijo proti ponesrečencem. Pred tem so na hidravlični plošči vadili hitro zaviranje, speljevanje na klancu, predvsem pa bočno drsenje. »Ko avto začne zanašati, je največja napaka, ki jo delajo vozniki, da pritisnejo na zavoro. V trenutku, ko ti začne odnašati zadek, moraš pritisniti na sklopko in zavrteti volan v tisto smer, v katero želiš, da avto gre,« je povedal Slavko Rožič, inštruktor iz gorske reševalne postaje Tržič, potem ko je opravil s treningom.
Z avtom čim bližje ponesrečencev
Ta bo njemu in še trem udeležencem vadbe na poligonu varne vožnje pomagal, da bodo lahko z avtomobilom ob naslednjih intervencijah prišli čim bližje ponesrečencem. Ko gorski reševalci hitijo ljudem naproti, sta pomembna vsaka minuta in vsak meter. »Del reševanja je prevoz moštva čim bližje ponesrečencu, potem pa sledi reševanje. Dlje se reševalci peljemo, lažje je reševati. Z avtomobili rešujemo v slabem vremenu, v lepem rešuje helikopter. Potem ko se pripeljemo čim bližje ponesrečencem, nas ponavadi čaka še nekaj ur hoje s 25 do 35 kilogrami reševalne opreme na hrbtu. Zato vsak meter, ki ga opraviš z avtom, vpliva na reševanje,« je povedal inštruktor varne vožnje in gorski reševalec Janez Marolt, ki si želi, da bi takšen tečaj opravili vsi gorski reševalci, za kar pa so potrebna finančna sredstva. Doslej so se na poligonu urili člani nekaterih reševalnih postaj. Večino reševalnih akcij opravijo z avtomobilom, okoli dve tretjini, zato je pomembno, da se dobro znajdejo za volanom.
Potem ko so gorski reševalci opravili s treningom, so opozorili na pomemben podatek. V tem letu so imeli več intervencij kot lani. Do devetega septembra letos jih je bilo 425, lani v vsem letu 396. Pri tem bode v oči, da se je povečalo število reševanj ljudi, za katere se je izkazalo, da niso bili poškodovani. Takšnih nesreč je bilo do devetega septembra 166, lani pa v vsem letu 145. »Letos smo opazili, da ogromno ljudi pokliče, ko omagajo, čeprav so v bližini planinskih domov, kjer bi se lahko odpočili in potem nadaljevali,« je povedal predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Igor Potočnik.
Letos v gorah manj mrtvih kot lani
V Sloveniji reševanje v gorah poškodovancev ne stane nič, razen ko gre za primere malomarnosti. »Uprava za zaščito in reševanje je nekaj računov izdala zaradi hude malomarnosti, ponavadi gre za izredno slabo opremo, alkohol in pomanjkanje zdrave pameti. Toda vsaj s slovenskimi državljani se zadeve končajo na sodiščih, kar se vleče v nedogled, zato te kazni nimajo praktično nobenega učinka,« je dodal Potočnik, ki meni, da bi morala država na tem področju poseči po spremembah: »Že nekaj let se pogovarjamo, da bi uvedli zavarovanje za prostočasne dejavnosti, ki bi zajemalo tudi planinarjenje.«
Medtem ko je bilo letos intervencij več kot lani, pa je bilo manj smrtnih žrtev v gorah (11), lani jih je bilo 30. Gorski reševalci so letos posredovali še pri osmih nesrečah s smrtnim izidom pri drugih dejavnostih.
