V sredo popoldne so gorski reševalci reševalne postaje Bovec prejeli klic s Planine Za skalo. Na okoli 1500 metrih nadmorske višine so zaradi onemoglosti in neviht obtičali štirje planinci iz Nemčije. Na dolgo pot iz Trente do sedmerih jezer, Komne in predvidene vrnitve v Trento so se primerno opremljeni odpravili že zjutraj. A tura je bila predolga, sposobnosti precenjene, za nameček jih je ujel še dež. »Če ne bi bilo nevihte, bi se verjetno sami vrnili v dolino. Po klicu smo se najprej lotili klasičnega reševanja, nato pa se je vreme ustalilo in na pomoč smo poklicali helikopter, ki jih je varno prepeljal v dolino,« je včeraj reševanje opisal vodja gorske reševalne postaje Bovec Tine Cuder.
Bovški gorski reševalci opravijo na leto od 35 do 40 intervencij. Nekaj izmed njih tudi v vremenskih razmerah, ki niso primerne za hribolazenje. »Ljudje še vedno ne pogledajo vremenskih napovedi, preden se odpravijo na pot. Veliko delamo za preventivo, vendar nekaterih ne moreš ustaviti. Letos smo imeli veliko reševalnih akcij, ko so ljudje zašli. Kombinacija nepoznavanja terena in slabega vremena hitro vzbudi strah in klic na pomoč,« je dejal. Vendar ob tem dodal, da je za nesreče veliko pogosteje kot vreme kriva neprimerna opremljenost. »Sandali še zdaleč niso primerna pohodna oprema,« je posvaril.
Poznajo cilj, poti do tja pa ne
»Obisk gora je letos porastel, veliko več je tujcev,« je povedal predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Igor Potočnik. »Veliko jih pozna le cilj, o poti do tja in vremenskih razmerah pa se ne pozanimajo. Predvsem v poletnih mesecih je znano, da so popoldne v gorah pogosto nevihte, zato moramo pot načrtovati tako, da smo na cilju do desete ure dopoldne,« je svetoval Potočnik. A turisti, ki pridejo k nam za nekaj dni, hočejo izpolniti vse načrte, ne glede na vreme, kar botruje tudi nesrečam.
Štirje Nemci iz uvodne zgodbe računa za plačilo stroškov ne bodo dobili, kot ga večina ne, saj reševalci na pomoč odhajajo brezplačno. »Reševanje je brezplačno, poškodovanim in izgubljenim ga krije zdravstveno zavarovanje. Večina reševanj je res upravičenih, v nekaterih primerih pa bi povsem upravičeno morali komu tudi kaj zaračunati,« je prepričan Cuder. Potočnik je povedal, da Uprava RS za zaščito in reševanje račun izstavi le v primeru hude malomarnosti oziroma če je bil za nesrečo kriv alkohol. »V zadnjih 15 letih je bilo izdanih pet računov. Trajalo je nekaj let, da so se potem eni rešili v korist države, drugi pa v korist tistih, ki so pomoč potrebovali,« je pojasnil.
Reševalec za svoje delo ne dobi praktično nič
In koliko so za svoje požrtvovalno delo plačani reševalci? Dobesedno nič. Za dan dežuranja gorski reševalec ne prejme plačila, za osem ur reševanja na terenu pa dobi dnevnico, ki znaša vsega skupaj 7,45 evra, in povrnjene potne stroške, ki jih je imel s svojim avtomobilom do baze ali kraja nesreče. »Fantje teh zneskov največkrat niti ne vzamejo. Pustijo jih društvu, da si lahko kupi kakšno novo opremo, ali pa gredo s tem na kakšen izlet,« je pojasnil Potočnik. Člani helikopterske ekipe, ki dežura na Brniku, prejmejo 21 evrov dnevnice in povrnjene stroške za pot od domačega kraja do Brnika in nazaj. Zato je dobro vedeti, da ne rešujejo zaradi denarja, marveč iz popolnega človekoljubja.
