Po podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije je proizvodnja lesnih peletov v Sloveniji v letu 2016 znašala nekaj skoraj 120.000 ton, poraba pa je ocenjena na več kot 170.000 ton. Slovenija tako ostaja kljub povečevanju proizvodnje velika neto uvoznica lesnih peletov. Večino peletov uvozimo iz Romunije (41 odstotkov) sledijo Bosna in Hercegovina, Hrvaška in Avstrija. »Prvo analizo kakovosti peletov na Slovenskem trgu smo naredili v letu 2013 in ugotovili zaskrbljujoče stanje, saj kar 30 odstotkov vzorcev ni ustrezalo nobenemu kakovostnemu razredu, le 10 odstotkov vzorcev pa je bilo uvrščenih v prvi kakovostni razred. Po štirih letih ugotavljamo, da se je stanje bistveno izboljšalo, saj letos med našimi vzorci ni bilo neustreznih, kar 60 odstotkov vzorcev pa se uvršča v najvišji kakovostni razred,« je predstavila stanje dr. Nike Krajnc iz Gozdarskega inštituta Slovenije.
Letos prvič res zadovoljni z rezultati
»Razveseljivo je, da je bil pri 16 vzorcih na vreči označen kakovostni razred z enim od certifikatov proizvajalca (najbolj pogosto EnPlus, a tudi DIN in S4Q), kljub vsemu pa ni šlo povsem gladko. Odkrili smo namreč štiri vzorce, ki so na testu dosegli slabši rezultat, kot bi ga morali glede na certifikat. Razlike so resda sorazmerno majhne, a pri testu smo upoštevali stroga merila, ki jih postavlja standard, zato smo vse omenjene vzorce kaznovali z odvzemom točk in so na koncu vsi dobili 20 točk oziroma so se uvrstili na spodnji rob ocene 'pomanjkljivo',« je poudaril Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodal: »Kljub temu lahko podamo pozitivno splošno oceno. Po testu lesnih peletov smo lahko letos prvič res zadovoljni, saj se v laboratoriju ni znašla niti ena vreča z zares slabo vsebino.«
Zmagovalci testa ZPS so letos trije, ki so dobili enako število – 95 odstotkov vseh točk, in spadajo v kakovostni razred A1: Bauhaus Avstrija (3,89 evra na vrečo), Danubia Wood (GMG Premium) Avstrija (4 evre) in Schweighofer Romunija (4,12 evra). Na četrto mesto so se s 93 točkami od stotih uvrstili domači smrekovi peleti Energija narave (3,71 evra), ki so poleg Bauhausovih cenovno najugodnejši. V razredu B na dnu lestvice pa so pristali: Super bober Madžarska, Arboreko A1 BiH, Gatis pelet Premium BiH in Trgovir BiH. Pogled na tabelo z rezultati še razkrije, da lahko za pelete z oceno zelo dobro (95 odstotkov točk) odštejete 3,71 evra na vrečo, celo več ali le malenkost manj, npr. 3,63 evra na vrečo pa za lesne pelete z oceno pomanjkljivo (20 odstotkov točk). Zveza potrošnikov Slovenije kupcem zato svetuje, da pri nakupu upoštevajo rezultate testa, saj bodo lahko izbrali kakovostne pelete po dostopni ceni.
Za okolju prijazno ogrevanje in optimalni izkoristek je ključna ustrezna peč
Premik na bolje pa pomeni tudi, da je zdaj potrošnike nekoliko lažje napotiti k nakupu in uporabi lesnih peletov. Gre namreč za surovino, ki bi lahko v prihodnosti v Sloveniji vsekakor dobila večjo vlogo – vsaj takšno, kot jo ima v Avstriji in Skandinaviji. A za kakovosten preboj niso dovolj zgolj kakovostni peleti, pač pa tudi kakovostne peči ter ustrezno nastavljen sistem gorenja in odvoda plinov. Peč za centralno ali lokalno ogrevanje, v kateri bomo kurili pelete, mora biti preizkušena kot celota, tudi dozirnik in gorilnik. Tiste za centralno ogrevanje morajo ustrezati standardu SIST EN 303-5, medtem ko za enosobne oziroma kaminske peči na pelete velja standard SIST EN 14785.
Če želimo, da ogrevanje s peleti ne bo prijazno samo do družinskega proračuna, ampak tudi do okolja, izberimo kurilno napravo, ki ima vsa potrdila oziroma certifikate o primernosti in skladnosti. Kakršne koli predelave oljnih ali drugih peči tako, da dodamo gorilnik za pelete, se z vidika emisij ne obnesejo. Za dobro zgorevanje mora biti kurilna naprava vgrajena v skladu s proizvajalčevimi navodili oziroma s predpisi. Nadvse pomembno je tudi, da je kurilna naprava usklajena z dimovodno napravo, ki mora imeti izjavo o lastnostih. Ko je kurilna naprava vgrajena (velja tudi za rekonstrukcije), je treba obvezno opraviti prvi dimnikarski pregled, pri katerem dimnikarska družba pregleda, ali so izpolnjene vse zahteve in napravo vpišejo v evidenco kurilnih naprav. Nujno je tudi redno vzdrževanje kurilne naprave in redno čiščenje dimovodnih naprav dvakrat letno.
Vir: www.zps.si
