Pogostost praznjenja posode s pepelom je sicer odvisna od kakovosti peletov, ki jih kurimo v peči. Velja pravilo, da bolj ko so kakovostni, manj je treba čistiti, zato previdnost pri nakupu ni odveč. Poleg tega za kakovostnimi peleti v peči ostane siv pepel, za slabšimi pa žlindra, ki uničuje peč. Posledica so občutno slabši izkoristki peči in s tem manjša učinkovitost ogrevalnega sistema. »Mejna vrednost vsebnosti pepela za kakovostni razred A1 ne sme biti večja od 0,7 odstotka, za kakovostni razred A2 pa ne sme presegati 1,2 odstotka,« pravi Mitja Terče, direktor ECE.
Preveč pepela
Med drugimi pomanjkljivostmi peletov, ki so na voljo na slovenskem trgu, velja omeniti predvsem slabo mehansko odpornost in preveliko količino pepela. Za oceno prve običajno zadostuje že pogled na vrečo– če na dnu opazimo večjo količino finega prahu in zdrobljene pelete, je to znamenje njihove slabše mehanske obstojnosti. To pomeni večji delež finih delcev v skladiščnem prostoru, ki lahko v najslabšem primeru zamašijo polžasti transporter, po katerem se peleti dovajajo v peč, problematični so tudi izpusti teh delcev v zrak. »V najvišja kakovostna razreda A1 in A2 se uvrščajo peleti z mehansko obstojnostjo, večjo od 97,5 odstotka,« pojasnjuje Terče.
Kakovost je v veliki meri odvisna tudi od vsebnosti vode. Ta je namreč tesno povezana z energijsko oziroma kurilno vrednostjo peletov. »Večja ko je vsebnost vode v peletih, manjša je njihova kurilna vrednost in s tem slabše zgorevanje, saj se del toplote porabi za izhlapevanje presežne vode,« pravi Mitja Terče. V peletih za domačo rabo sicer ne bi smelo biti več kot 10 odstotkov vode glede na maso suhih peletov.
Barva ne določa kakovosti
Za izdelavo so primerni ostanki katerekoli vrste lesa, razmerje med trdim lesom (trdi listavci) in mehkim (mehki listavci, iglavci) naj bi bilo vsaj 40 proti 60. Peleti iz čistega lesa iglavcev so praviloma svetlejše barve, nekoliko temnejši so iz lesa listavcev, na barvo vpliva tudi toplotna obdelava, vendar sama barva v nasprotju s splošnim prepričanjem uporabnikov ne določa kakovosti peletov. »Kakovostni peleti so narejeni iz čiste suhe žagovine brez kakršnihkoli dodatkov ali drugih veziv. Bolj kot barva ali drevesna vrsta, iz katere so izdelani, pa je pomembno, v kateri kakovostni razred se uvrščajo,« poudarja Mitja Terče in dodaja, da je za ECE kot enega od ponudnikov peletov na slovenskem trgu pomembno le zadovoljstvo kupcev, zato so z največjo pozornostjo izbrali oba proizvajalca peletov, ki jih ponujajo.
Vsi najboljši peleti, torej tisti, ki spadajo v najvišja kakovostna razreda A1 in A2, imajo na embalaži jasno označen znak kakovosti – certifikat Enplus, ki je najbolj zanesljivo vodilo pri nakupu. Certifikat zagotavlja, da je celotna veriga izdelave peletov, od sečnje lesa do končnega izdelka, natančno nadzorovana in preverjena. Povedano drugače: certifikat ENplus pomeni, da ima proizvajalec vzpostavljen sistem zagotavljanja kakovosti, kar pomeni, da kakovost peletov ustreza oznakam na embalaži, pri čemer ni odstopanj med različnimi serijami izdelave tega kuriva.
Pomembno je shranjevanje
Kakovost peletov ni odvisna le od proizvajalca, ampak tudi od transporta in skladiščenja, bodisi v trgovini bodisi doma. Pomembno je, da jih shranjujemo v suhem prostoru, saj so občutljivi na vlago. Sicer se lahko navlažijo, kar zmanjša njihovo kurilno vrednost. (ece)
