Test je pokazal, da se povečuje število peletov, ki ustrezajo kakovostnemu razredu A1, a hkrati je še vedno mogoče najti številne slabe izdelke. Preizkušeni švedski in češki peleti so se na testu izkazali za bistveno bolj kakovostne, saj je povprečna ocena pri švedskih dosegla 70 odstotkov, pri čeških še vedno dobrih 66 odstotkov. Povprečna ocena slovenskih peletov pa je zgolj 44 odstotkov!
"Potem ko se je po lanskem letu zdelo, da se je kakovost pri nas prodajanih peletov izboljšala, lahko tokrat spet ugotavljamo, da bodo potrošniki pri nakupu bolj verjetno naleteli na pelete, ki ne ustrezajo nobenemu standardu kakovosti, kot na takšne, ki s svojimi lastnostmi sodijo v razred A1 ali A2 – ta dva tudi edina priporočamo za nakup, saj zagotavljata najbolj kakovostno in okolju bolj prijazno ogrevanje," je predstavil rezultate Boštjan Okorn, vodja testiranja pri Zvezi potrošnikov Slovenije in dodal: »Vsi najboljši peleti imajo na vreči vidno označen certifikat ENplus A1, kar je še vedno najbolj zanesljivo vodilo pri nakupu.«
Glavni težavi: ostanek pepela in mehanska obstojnost
Večina vzorcev, ki po kakovosti ne ustreza nobenemu razredu, določenemu po standardu EN ISO 17225-2:2014, je padla pri testu preostanka pepela. Razlika med posameznimi vzorci je več kot občutna: za najboljšim ostane zgolj 0,37 odstotka pepela, za najslabšim pa več kot sedemkrat več oziroma 2,71 odstotka pepela. »To pomeni, da boste morali tudi posodo za pepel sedemkrat bolj pogosto prazniti, poleg tega pa je zaradi večje količine pepela možnost nastanka žlindre večja – zaradi česar se lahko učinkovitost peči občutno spremeni,« je poudarila dr. Nike Krajnc z oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko na Gozdarskem inštitutu Slovenije.
»Druga težava peletov s slovenskega trga je slaba mehanska obstojnost. Po preizkusu s posebno napravo, ki jo opredeljuje evropski standard, je kar pet vzorcev dobilo oceno nezadovoljivo. Peleti s slabšo mehansko obstojnostjo so hitro lomljivi, v vreči ali skladiščnem prostoru pa pogosto nastanejo večje količine drobnih delcev. V praksi je slabša mehanska obstojnost povezana z večjimi emisijami drobnih oziroma finih delcev v skladiščnem prostoru, kar negativno vpliva na izkušnjo uporabnikov, večja količina drobnih delcev povzroča tudi težave pri transportu pelet iz zalogovnika v kurišče.«
Barva peletov ne odraža nujno drevesne vrste niti kakovosti peletov
Barva peletov je odvisna od lesa in postopka izdelave. Svetli, skoraj beli peleti so izdelani iz smrekovega lesa brez sledi skorje. »Če kot surovino uporabljajo les s primesjo skorje, tudi smrekovi peleti niso več povsem svetli. Jelovina v procesu izdelave izraziteje potemni, pa tudi na splošno velja, da les potemni pri višji temperaturi sušenja, zato naj vas pri nakupu ne vodi barva peletov, saj barva peletov ne odraža nujno drevesne vrste, nikakor pa ni dokaz kakovosti peletov,« je pojasnila dr. Nike Krajnc.
Ta podatek je pomemben predvsem za tiste, ki kupujejo kakovostne palete »na slepo«, brez informacije o rezultatu testa. »Za potrošnika najbolj zanesljiv podatek sta certifikata kakovosti ENplus ali DINplus. Opazili smo ga na devetih vrečah, tudi na vseh šestih vzorcih, ki so na testu dobili oceno zelo dobro – v vseh teh primerih je šlo za certifikat, ki zagotavlja najvišjo stopnjo kakovosti A1. Pri drugij treh vzorcih je bil označen standard A2, a ga dva vzorca zaradi prevelikega ostanka pepela na testu nista dosegla,« je izpostavil Boštjan Okorn.
Veliko majhnih proizvajalcev brez certifikata
»V Sloveniji imamo veliko majhnih proizvajalcev peletov brez certifikata, ki zelo težko zagotavljajo stalno kakovost peletov. Slovenski ponudniki pelet se, žal, prepočasi zavedajo, da mora strošek pridobitve certifikata postati nujen za vse, ki v poslu mislijo resno. Zato je Gozdarski inštitut Slovenije registriral domačo tržno znamko S4Q, ki je namenjena prav manjšim proizvajalcem in ki dokazuje kakovost peletov.« Če na vreči ni podatka o certifikatu, lahko kupcu pomagajo na vreči označene vrednosti najpomembnejših kriterijev (vsebnost vlage, ostanek pepela, mehanska obstojnost in gostota nasutja), a seveda le, če držijo tudi v praksi.
Rezultate testa si oglejte tukaj.
Vir: www.zps.si
