Najstarejša lipa jih šteje skoraj štiristo

Skoraj štiristoletnica Za najstarejše drevo v mestu velja lipa, ki stoji na vrtu gostilne Pod lipo ob Rimski cesti. Ni več v tako odličnem stanju, a natakarji pravijo, da še vedno vsako pomlad prva ozeleni njihovo dvorišče. Njeno deblo je votlo oziroma je iz starih korenin pognalo več novih debel. Na Borštnikovem trgu naj bi jo posadili leta 1626 in preživela je zelo veliko, od časov, ko je bila v gostilniški hiši mesarija, do časov, ko se je pred gostilno v 60. letih odvijal avtosejem. Prijelo se je je tudi ime furmanska lipa, saj je gostilna stala na vhodu v Ljubljano in je bila zato priljubljeno zbirališče furmanov.

Marmontova lipa izgubila boj Natančno je znano, kdaj so posadili najstarejšo lipo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. To je bilo 11. julija 1810 in delo je opravil guverner Ilirskih provinc Auguste Marmont, ki je s tem odprl vrt domovinske flore. Takrat je bila stara verjetno tri leta in dr. Jože Bavcon predvideva, da šteje 210 let. Že dolgo se je borila z glivicami, a so zaradi njene zgodovinske vrednosti odlašali z nujnim posegom, junija pa so ga končno opravili. Postala je namreč nevarna, saj bi na razmočenih barjanskih tleh ob viharju zlahka padla. Mlajši del so še pustili rasti in zdaj bodo opazovali, ali bo preživel.

Krošnja čez dve ulici Na križišču Streliške in Strossmayerjeve ulice raste najmogočnejše drevo v Ljubljani. Platana ima ogromno krošnjo, ki se razteza iz ene ulice na drugo in je tako dober čistilec zraka, da je vrednost drevesa ocenjena na približno 41.000 evrov. Prav tako je zaščitena kot naravna vrednota državnega pomena, saj skupaj s sosednjo platano pričata o dvojnem drevoredu, ki je nekoč povezoval mestno obzidje ob vznožju grajskega griča z začetkom Dolenjske ceste. Drevo je v dobri kondiciji, saj korenine niso bile nikoli poškodovane in imajo dovolj zraka, zelo pa jo pri življenju ohranja tudi voda z grajskega griča.

Sadni samorastnik na mostu Na Šentjakobskem mostu se zdaj že nekaj let bohoti figovec. To sadno drevo velja za eno najbolj eksotičnih dreves, ki je v katastru in ga Snaga redno spremlja. Kako se je zasadil, ni povsem jasno, je pa očitno, da mu ta lokacija ustreza in da mu tudi mrzle zime ne pridejo do živega. »Na tej mikrolokaciji so drugačni pogoji. Ljubljanica omogoča, da temperatura ne pade prenizko, raste pa v kamnu, ki segreva in ohranja temperaturo tudi skozi noč,« je figovo skrivnost pojasnil dr. Jože Bavcon iz Botaničnega vrta. Trenutno je figovec poln majhnih fig, vendar najverjetneje ne bodo dozorele.