»Še vedno sem v zaporu. Lahko bi šel že na pogojno, ampak zaradi vašega postopka ne morem,« je bil na ljubljanskem delovnem sodišču v petek nejevoljen 40-letni Ljubljančan Tomaž Uršič, eden glavnih akterjev korupcijske afere z vozniškimi dovoljenji, ki prestaja triletno zaporno kazen. Njegovi očitki so leteli na društvo za teorijo in kulturo hendikepa YHD, kjer so ga februarja letos odpustili, to pa je zanj pomenilo, da zaporne kazni ni mogel več služiti le v obliki zapora za konec tedna, temveč je moral v klasični zapor. Uršič želi na delovnem sodišču dokazati, da je bil nezakonito odpuščen, in doseči vrnitev na delo ter izplačilo plač od izredne odpovedi februarja letos naprej.
Namesto asistence beljenje in sprehajanje psa
Predsednica društva YHD Elena Pečarič je na sojenju pojasnila, da so Uršiča konec poletja 2015 zaposlili na željo njihovega uporabnika Jakoba Š., ki jim je Uršiča predstavil kot starega znanca in primernega kandidata za zaposlitev za osebnega asistenta. V društvu so se strinjali, nato pa izvedeli, da mora Uršič za rešetke ter da bi delo opravljal v času tako imenovanega vikend zapora (torej čez teden, ko je na prostosti). Kljub nekaterim zadržkom je Uršič začel delati kot osebni asistent, dokler niso v društvu izvedeli, da je Jakob Š. prek zveze paraplegikov dobil še enega osebnega asistenta. Po besedah Pečaričeve bi Jakob Š. to moral sporočiti, da bi Uršiča po potrebi lahko premestili h kakšnemu drugemu pomoči potrebnemu uporabniku. »On je imel dva osebna asistenta zase, medtem ko so si jih nekateri drugi delili,« je pojasnila Pečaričeva in povedala še, da je to dojela tudi kot žalitev, saj si že 20 let prizadeva za priznanje in uzakonitev osebne asistence.
Ker so pozneje v društvu po naključju izvedeli, da je Jakob Š. odšel na športno tekmovanje na Portugalsko, društvu pa ni sporočil, da je Uršič ostal doma (društvo bi ga za ta čas dodelilo drugemu uporabniku, tako pa je Jakobu Š. belil stanovanje in sprehajal psa), so postajali vedno bolj pozorni in na koncu ocenili, da je bi bila Uršičeva zaposlitev fiktivna oziroma zrežirana. Obema asistentoma se je namreč prekrivalo več kot 300 ur. »Ne poznam primera, da bi imel kdo dva asistenta,« je na sodišču pojasnila Pečaričeva in dodala: »Nisem več mogla sodelovati (z Uršičem, op. p.). Raje bi šla jaz sama prostovoljno v zapor, kot da bi se mu pustila goljufati.« Zato so Uršiču izrekli izredno odpoved delovnega razmerja, zaradi česar je izgubil privilegij prestajanja zaporne kazni za konec tedna.
Uporabnik in asistent na Uršičevi strani
Uršič, ki ga zastopa ljubljanska odvetnica Manca Trček, je na sodišču očitke iz izredne odpovedi zanikal in pojasnil, da sta z Jakobom Š. ves čas skupaj pisala evidenco dela ter da je vse zapisane ure tudi opravil. Dodatnega asistenta Miho B. je Uršič po lastnih besedah najprej več mesecev uvajal, nato pa mu je ta še pogosto pomagal. »Odvisno od potrebe,« je pojasnil Uršič in opisal, kako težko je 80-kilogramskega tetraplegika umivati, mu pomagati pri odvajanju blata ter mu asistirati pri treningih dvoranskega balinanja za invalide.
Na pripombe in vprašanja Pečaričeve in njenega odvetnika Andreja Poharja, češ da imajo v društvu tudi 120 kilogramov težke uporabnike, ki nimajo dveh asistentov, ter zakaj so se včasih urniki obeh asistentov pokrivali tudi po šest, osem in dvanajst ur (toliko pa kopanje in opravljanje velike potrebe ne trajata), je Uršič pojasnil, da se ni poglabljal, zakaj ima Jakob Š. dva asistenta, ter da so mu prej občasno pomagali tudi uporabnikovi starši. Zatrdil pa je, da je vse opisano delo tudi opravil.
To je na sodišču potrdil tudi Jakob Š. in pojasnil, da je v času, ko je bil sam na Portugalskem, Uršič pa doma, prišlo le do napake pri že vnaprej sestavljenem in podpisanem urniku. Da bi društvu YHD omenil, da ima še enega asistenta, se mu sicer ni zdelo potrebno, saj gre za dve različni organizaciji, je pa zatrdil, da bi to vsekakor povedal, če bi ga vprašali.
Da sta včasih delala skupaj (predvsem na treningih, ki so bili zato bolj učinkoviti), je pred sodnico Marjetko Urbančič in dvema porotnicama pričal tudi Miha B. Ta je še vedno Jakobov asistent, na sodišču pa je potrdil, da sta bila z Uršičem včasih tudi ves dan skupaj pri uporabniku. Kolikokrat in kda, se zaradi časovne oddaljenosti sicer ni spomnil, je pa pojasnil, da že Jakobovi treningi včasih trajajo celo šest ur. Na vprašanje Poharja, kako danes zmore vse sam, je Miha B. odgovoril, da mu zdaj občasno pomagajo Jakobovi starši.
Vsebino telefonskega pogovora z zaposleno na zvezi paraplegikov, v katerem naj bi v kritičnem obdobju zatrdil, da pri Jakobu Š. vedno dela sam, je Miha B. zanikal in pojasnil, da je tedaj le povedal, da je v tistem hipu delal sam.
Preden bo sodišče odločilo o zatrjevani neutemeljenosti Uršičeve odpovedi, bo zaslišalo še dodatne priče.
