V petek se bo začelo ponovljeno sojenje 26-letnemu Janezu Žurgi, ki je predlanskim decembra doma na Rakeku ubil 61-letnega očima Dušana Stražiščarja. V začetku leta je bil že obsojen na 15 let zapora, a je bila sodba razveljavljena.
Že prvo sojenje se je ves čas vrtelo okoli tega, ali je bil storilec v kritičnem času prišteven ali ne, in glede na razsodbo višjega sodišča bo tako tudi na novem. Gre namreč za enega tistih primerov, v katerih je prištevnost ocenjevalo več psihiatrov in vsak je imel drugačno mnenje: od popolne neprištevnosti na eni strani do (nebistveno zmanjšane) prištevnosti na drugi. Toda za Žurgo so to nedvomno zelo pomembne, pravzaprav odločilne razlike. Kajti od njih je odvisno, ali bo končal na zdravljenju na mariborski forenzični psihiatriji ali pa bo dolga leta preždel v zaporu.
Psihiatri vsak po svoje
Žurga je obtožen, da je 17. decembra 2015 očima najprej močno pretepel in ga nato kar petnajstkrat z nožem zabodel v obraz, vrat in hrbet, ko je omahnil na posteljo, pa z blazino zadušil. Z očimovim avtom, na katerega je namestil ukradene registrske tablice, se je potem odpeljal proti morju, med potjo pa materi sporočil, kaj je storil. V Ankaranu je poklical na številko 113 in sledila je aretacija.
Zakaj natančno sta se z očimom sprla, ni jasno, ni pa Žurga nikoli zanikal, da bi ga ubil. Zaradi njegovih že dalj časa trajajočih duševnih težav so najprej angažirali psihiatrično izvedenko dr. Bojano Avguštin Avčin, ki je ocenila, da je ubijal v bistveno zmanjšano prištevnem stanju. Ker pa je zagovornica Maja Kristan opozorila, da so ga v drugem postopku (zaradi tatvine avta) obravnavali kot neprištevnega, se je senat pod vodstvom Gorazda Fabjančiča odločil za še enega psihiatra, dr. Dragana Terziča – ta je menil, da je bil obtoženi med napadom na očima neprišteven. Zaradi tako očitnih razlik so se obrnili še na komisijo za izvedenska mnenja ljubljanske medicinske fakultete. Ta je vse še bolj zapletla, saj naj bi bila po njenem mnenju Žurgova prištevnost le nebistveno okrnjena.
Ne argument moči, ampak moč argumentov
Na to stališče so se nato oprli tudi v sodbi, kar pa je bil glavni razlog obrambe za pritožbo na višje sodišče: in sicer, zakaj so med vsemi mnenji upoštevali prav to? V prvostopenjski sodbi piše, da je bilo najbolj prepričljivo in da je po nenapisani hierarhični lestvici komisija nedvomno končni izvedenski arbiter. »Lahko da komisija v strokovni javnosti in tudi med izvedenci uživa velik ugled in ima strokovno avtoriteto, vendar ji v kazenskem postopku ni mogoče podeliti privilegirane vloge…« pa so menili višji sodniki. Teh mnenje komisije, pod njega sta se podpisala generalni direktor in strokovna direktorica ljubljanske psihiatrične klinike dr. Bojan Zalar in dr. Blanka Kores Plesničar, očitno ni prepričalo. Opozorili so na primer na izjavo Kores-Plesničarjeve na sodišču, da so bile zmožnosti obtoženega imeti pod nadzorom lastno ravnanje bistveno zmanjšane, hkrati pa je vztrajala pri pisnem izvedenskem mnenju, ki je govorilo o nebistveno zmanjšani prištevnosti. Naknadno je pojasnila, da ni povsem dobro razumela, kaj je bilo mišljeno z besedo bistveno, a to višjih sodnikov ni prepričalo. Opozorili so tudi na njene besede, da ima Žurga »vedno manjši nadzor nad impulzi, da to eskalira in se ne more več zadržati«. Pa še, da se ni mogel več ustaviti, ko je prišlo do zabadanja z nožem, in da je bil »na adrenalinskem tripu in se ni dalo več ustaviti te strašne impulzivnosti«. »Kar po naši oceni kaže na vse kaj drugega kot na zaključek, da so bile njegove sposobnosti okrnjene le v nebistveni meri,« piše v sodbi.
Na novem sojenju, vodila ga bo sodnica Vesna Podjed, bodo komisijo povprašali o teh nasprotujočih si navedbah. Opredeliti pa se bo morala tudi do mnenj drugih izvedencev.
