Manjšinska konservativna vlada premierke Therese May je pred razpravo zaman pozivala poslance iz vseh strank, naj sodelujejo z njo, da bi sprejeli ta zakon, ki ga ministri razglašajo za »nujno podlago pobrexitske Britanije«. Predlog zakona o umiku iz EU bo, ko ga bodo sprejeli, končal prevlado zakonodaje EU (Acquis Communautaire, skupaj več kot 80.000 zakonov, predpisov, odlokov in drugega) nad britansko zakonodajo s tem, da bodo vse zakone, ki jih je sprejela EU v več kot štirih desetletjih, začasno vključili v britansko zakonodajo.
Vandalizacija ustave in svoboščin?
To za poslance ni problematično. Problematično je to, kar bo sledilo: razveljavljanje in spreminjanje vseh tistih posvojenih zakonov, ki vladi ne bodo po godu. Natančneje: način razveljavljanja in spreminjanja. Konservativna vlada namerava to početi brez sodelovanja parlamenta, s tako imenovanimi popravki ustave, ki so znani kot »polnomočja Henrika VIII.« – na podlagi 478 let starega zakona. Ta razvpiti absolutistični monarh je znan ne samo po številnih ženah (6), od katerih je dve dal usmrtiti, ampak tudi po oblastiželjnosti. Leta 1539 je izsilil sprejem zakona »o razglašanju ustavnih odlokov«, po katerem je lahko razglašal zakone z … razglašanjem odlokov. Ne samo opozicija, ampak tudi vrsta vplivnih konservativcev kritizira vlado, da želi vladati z odloki. Premierka in ministri bi lahko posnemali Henrika VIII. in razglašali razveljavitve in popravke zakonov EU – pričakujejo jih od 800 do 1000 – z odloki brez odobritve parlamenta.
Nekdanji javni tožilec, konservativni poslanec in eden izmed najbolj spoštovanih pravnikov v parlamentu Dominic Grieve je dejal, da bi sprejem zakona o umiku iz EU (tak kot je zdaj) sprožil »vandalizacijo naše ustave in svoboščin«. Grieve opozarja, da bi lahko vlada zaradi brexita spremenila velike dele zakonodaje brez odobritve parlamenta.
Vplivna konservativna poslanka Nicky Morgan je bila enako kritična. »Ko so ljudje glasovali za vrnitev oblasti z EU v Britanijo, so gotovo hoteli, da se vrne v suvereni parlament, ne pa v vsemogočno vlado.« Opozicijska laburistična stranka napoveduje, da bo glasovala proti, če vlada ne bo spremenila predloga tega zakona, ki ga razglaša za poskus izvršilnih oblasti (vlade), da bi prigrabile ogromno oblasti. Proti predlogu zakona so tudi liberalni demokrati in škotski ter valižanski nacionalisti.
Omejitev priseljevanja kot ekonomsko samopoškodovanje
Konservativna vlada je pod velikim pritiskom tudi zato, ker so na dan pricurljali (v dnevniku Guardian) načrti notranjega ministrstva za omejevanje priseljevanja iz EU po brexitu. Skupni imenovalec odzivov ekonomistov in podjetnikov je, da so vladini predlogi uničujoči recept za ekonomsko samopoškodovanje Britanije, posebno Londona.
Vodilni ljudje iz vseh panog, od turizma do gradbeništva, posebej obsojajo načrte za znižanje priseljevanja nizko kvalificiranih delavcev iz EU. Po tem načrtu naj bi svobodo gibanja delovne sile iz EU ukinili takoj po brexitu (pred aprilom 2019). Obenem naj bi zaposlitev nizko kvalificiranih delavcev iz EU po brexitu omejili na največ dve leti, pri vsakem delovnem mestu pa bi imeli prednost domačini. Prednost pri naseljevanju državljanov EU v Britaniji po brexitu naj bi imeli samo »najbistrejši in najboljši«. Vrsta gospodarstvenikov ocenjuje, da se vlada niti malo ne zaveda, kako življenjsko pomembni so za britansko ekonomijo priseljenci iz EU. Posebno London je zelo odvisen od njih. V gradbeništvu že zdaj ugotavljajo, da jim manjka 60.000 delavcev. Udejanjenje vladinih načrtov bi najbolj prizadelo londonske hotele, restavracije in druge lokale, kjer je tretjina osebja, četrt milijona zaposlenih, iz EU. Velik preplah je tudi v državnem zdravstvu, v katerem dela več kot 60.000 državljanov EU.
