Ni presenetljivo, da se brexitska pogajanja ne premaknejo nikamor, saj niti v konservativni vladi in stranki ni jasnega stališča o tem, kakšen brexit bi rada. Najglasnejši konservativci so tisti (evroskeptiki in evrofobi), ki so za trdi brexit oziroma za odhod s skupnega trga in iz carinske unije, a ne zmagajo vedno najglasnejši.
Podaljšanje članstva
Laburistični zasuk prinaša Britancem zelo jasno izbiro. Vodilni stranki, konservativna in laburistična, sta jim do zdaj ponujali približno enako trd brexit. Zdaj je razlika med njima zelo jasna. Konservativci vztrajajo pri trdem brexitu, laburisti pa po novem ponujajo mehkega, morda pa tudi nekaj, kar spominja na časovno neomejeno podaljševanje članstva. Minister (laburistične) vlade v senci Keir Starmer je v nedeljo sporočil, da so se laburisti (po tednu dni razprav) odločili, da bodo bili politično bitko za to, da Britanija po marcu 2019, ko naj bi uradno zapustila EU, ostane polnopravna članica skupnega trga in carinske unije v prehodnem obdobju od dveh do štirih let. To pomeni, da bi laburisti, če bi prišli na oblast, pristajali tudi na svobodo gibanja, pristojnost evropskega sodišča glede trgovinskih in ekonomskih vprašanj ter da bi Britanija plačevala »članarino« v skupno blagajno EU. Ta zasuk upravičuje z upanjem, da bo zmanjšal šok, ki bi ga doživelo britansko gospodarstvo v primeru trdega brexita. Laburisti bodo obenem pustili odprta vrata, da Britanija po prehodnem obdobju za vedno ostane članica skupnega trga in carinske unije. Stalno članstvo bi bilo odvisno od tega, ali bi laburistični vladi uspelo prepričati preostale članice EU, da se dogovorijo o posebnem sporazumu o priseljevanju in spremembah v pravilih igre o svobodi gibanja znotraj EU.
Nepotrebna in skrajno tvegana pot
Levičarski vodja laburistov Jeremy Corbyn ima jasno in drugačno izhodišče za politično bitko s konservativno vlado pa tudi za morebitne nove predčasne volitve pred marcem 2019. Do zdaj so bili laburisti deležni kritik zaradi nejasnih stališč do brexita. Nekatera so bila enaka stališčem konservativcev. Zagovorniki brexita bodo ta zasuk prav gotovo razlagali kot laburistično veleizdajo Britancev, ki so se junija lani na referendumu z majhno večino izrekli za brexit, o katerem pa takrat niso slišali veliko drugega kot laži probrexitskega in strašenje protibrexitskega tabora. Konservativni ministri vztrajajo pri stališču, da bo Britanija zapustila skupni trg in carinsko unijo v prehodnem obdobju, kar laburisti zdaj razglašajo za nepotrebno in skrajno tvegano pot.
Bo Mayeva odstopila?
Premierka Theresa May, ki naj bi jo podpiralo le še 16 odstotkov volilcev, je medtem po vrnitvi z dopusta sprožila nekaj, čemur pravijo »ofenziva s prošekom in domačo čokolado«. V premiersko podeželsko rezidenco Chequers vabi na zabave skupino za skupino petnajstih poslancev svoje stranke, da bi jih očarala in preprečila tekmecem v stranki, da bi jo že letos jeseni poskusili vreči iz premierskega sedla oziroma sprožili nove volitve vodje stranke. S tem namenom naj bi že izbrala tudi datum svojega prostovoljnega odstopa: 30. avgust 2019. Kako uspešna je pri tem? Za zdaj ducat poslancev pravi, da bodo podpisali pismo s pozivom k njenemu odstopu. Za sproženje volitev novega vodje na takšnem pozivu potrebujejo 48 podpisov.
