Do doma Tomaža Pajniča vodi strma, ozka in pretežno makadamska Šmarnogorska pot, ki jo je pozimi mogoče premagati le z zmogljivim avtomobilom. Ob njej ni javne razsvetljave, prostora je tako malo, da imajo stanovalci težave, kam postaviti smeti, smetarji pa, kako priti do njih in kako jih odpeljati. Ko je izvedel, da je Ljubljana dobila evropska sredstva, s katerimi bodo zgradili tudi kanalizacijo na 39 bolj ali manj odmaknjenih območjih, se je novice razveselil. K enemu od teh območij spada njegova hiša. Do leta 2020 si ne obeta le priključka na kanalizacijo – zdaj ima malo čistilno napravo, za katero mora skrbeti sam –, ampak še marsikaj drugega.
Plačati bo treba
»Kaj vse bomo pridobili? O, Marija…« je sprva dejal. Nato je začel naštevati: »Ne bom imel več stroškov s hidroforjem, ki ga potrebujem, ker imamo tako slabe cevi, da tlak vode sicer ni dovolj visok. Ne bo se mi treba več ukvarjati z malo čistilno napravo, ne bo je treba več čistiti in ne bo treba več uporabljati kompresorja. Rešeno bo tudi meteorno odvodnjavanje, uredili naj bi še plinifikacijo, javno razsvetljavo, cesto…«
A vse to ne bo zastonj. Po prvih domnevanjih bo za povprečno hišo treba plačati od 3000 do 4000 evrov komunalnega prispevka. Cena bo odvisna tudi od tega, koliko komunalne infrastrukture ima določen objekt že zgrajene in koliko je oddaljen od glavnega voda. »Seveda ni preprosto plačati več tisoč evrov, vendar vem, da moraš nekaj plačati, če dobiš kanalizacijo. Kako bo plačevanje potekalo, pa ne vem. Upam, da bo mogoče plačevati na obroke. Pomembno se mi zdi, da so te stvari urejene tudi z ekološkega vidika.«
Več o tem ve predsednik četrtne skupnosti Šmarna gora Primož Burgar. Kakor je sporočila že občina, pravi, da bo mogoče komunalni prispevek plačati v delih in da bodo z vsakim občanom posebej naredili načrt, kako glede na zmožnosti posameznika poravnati ta strošek. Organizirali bodo srečanja z občani, obeta se tudi spletna stran, ki se bo ukvarjala s tem velikim projektom. »Strošek bo sestavljen iz dveh delov. En del bo komunalni prispevek za tisto infrastrukturo, ki jo bo nekdo na novo dobil. To smo vsi dolžni plačati pri vseh novogradnjah. Drugi del pa bo odvisen od tega, kakšna bo izvedba priključka. Drugod, kjer gradijo kanalizacijo, so imeli težave s plačili, a so se na koncu dogovorili. S pravo komunikacijo je to mogoče doseči,« je dejal Burgar, ki se ne veseli le nove kanalizacije, ampak tudi druge infrastrukture, ki jo bo pridobilo okoli 5000 prebivalcev Tacna, Šmartnega in Gameljn. »To je za našo četrtno skupnost daleč najpomembnejši projekt. Tudi zato, ker se bodo uredile preostale komunalne zadeve, kajti občina se je javno obvezala, da bo zgradila tudi to. Kar pomeni, da bodo javna mestna podjetja in občina financirali še energetiko, vodovode, elektriko… V Tacnu imamo na primer sedem hiš brez vodovoda.« Glede na dogovor med občino in državo si obetajo tudi ureditev državne ceste, ki vodi skozi četrtno skupnost.
Brez kanalizacije le nekaj hiš
Četrtno skupnost Šmarna gora, polovica območja ima zdaj kanalizacijo, so razdelili na dve enoti, večji od 2000 prebivalcev, ki bi v skladu z direktivo Evropske unije kanalizacijsko napeljavo že morali imeti. Več kot 95 odstotkov ljudi, ki kanalizacije zdaj nima, jo bo dobilo do leta 2020, ko bo končan veliki kohezijski projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Tacen in Šmartno tvorita eno enoto, Spodnje, Srednje in Zgornje Gameljne drugo. Ljudje s tega območja bodo dobili kanalizacijo v okviru kohezijskega projekta, kar pa ne velja za Rašico, a bo tudi okrog 60 tamkajšnjih hiš prav tako predvidoma sočasno priključenih na kanalizacijskih sistem; le da tega ne bodo financirali iz evropskih sredstev, ampak iz proračuna mestne občine. Brez kanalizacije bo ostalo nekaj samotnih hiš, ki pa jih v četrtni skupnosti Šmarna gora ni več kot deset.
