»Leta 2017 pač ne more biti vprašanje, ali bomo uporabljali kakovostna učna gradiva ali ne,« je na srečanju pedagogov poudaril predsednik Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije Damijan Štefanec: »Naloga države je, da poskrbi za tako sistemsko rešitev, da lahko šole izbirajo med didaktično kakovostnimi gradivi, ki bi jih učenci morali postopoma dobiti v trajno last. Založnike naj ministrstvo omeji s ceno.«
Največ koristi je pri aktivnem delu z besedili
Pedagoške strokovnjake je zmotilo stališče ministrice Maje Makovec Brenčič, češ da ni nič narobe, če učitelji za najmlajše otroke sami pripravijo učno gradivo. Na skrb zbujajoče trende naj bi opozarjale tudi številke iz raziskave, narejene na pobudo založnikov (in ne ministrstva, kar meče senco na kredibilnost raziskave). Povprečno število učbenikov in delovnih zvezkov na učenca prvega razreda je po teh ugotovitvah padlo s 3,3 na 2,6.
Štefanec je izpostavil enotno stališče stroke, da k znanju največ pripomore aktivno delo z besedilom. Učenci bi morali zato imeti možnost, da v učbenik pišejo, rišejo, vanj vpisujejo svoje opombe, vprašanja, zamisli. »Učbeniki bi morali biti do konca leta dodobra “ofucani” in neprimerni za vnovično uporabo. Namesto tega pa v šolah zahtevajo, da jih vrnejo takšne, kot so jih dobili.« Predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan je menil, da pedagoški strokovnjaki ne razumejo dovolj šolske prakse: »Če bi učenci dobili učbenike vsako leto v trajno last, od tega ne bilo kakšne posebne koristi. Le polnili bi smetnjake.«
Ljubica Marjanovič Umek s filozofske fakultete je opozorila na težave, do katerih prihaja, ker pristojni strokovni svet potrjuje samo učbenike, delovnih zvezkov pa ne. Učbeniki in delovni zvezki so zato ločeni, kar ni najbolje. »Učni cilji so zastavljeni tako, da pri uporabi učbenikov zahtevajo različna delovna gradiva; zagotovo bi bili delovni zvezki bolje izkoriščeni, če bi bili del učbenikov,« je vztrajala.
Gregor Torkar, profesor na pedagoški fakulteti in vodja 6-letnega projekta, v okviru katerega naj bi dorekli merila za spremljanje kakovosti učbenikov, je poudaril, da ta v zadnjem času ni bila predmet raziskav in da so sistemske spremembe, ki zadevajo učbenike, plod »drugih interesov«. »Zavedati bi se tudi morali, da s tem, ko dopuščajo, da učenci delajo brez šolskih gradiv, dodatno prizadevajo socialno najšibkejše, ki doma nimajo dostopa do knjižnih gradiv,« je poudaril.
