V dobrih dveh mesecih se je na 65. ljubljanskem poletnem festivalu zvrstilo več kot 78 prireditev, ogledalo si jih je dobrih 57.000 domačih in tujih obiskovalcev, sodelovalo je 4200 umetnikov iz 30 držav.
Programski vrhunci
Za slovesni zaključek letošnjega 65. Festivala Ljubljana so poskrbeli glasbeni gostje iz Sankt Peterburga, Marijino gledališče in maestro Valerij Gergijev, ki so stari znanci festivala in tudi niso prvič pri nas gostovali kar tri zaporedne večere. Prva dva večera sta bila rezervirana za preostalo polovico gigantske glasbene drame Richarda Wagnerja Nibelungov prstan, in sicer za Siegfrieda in Somrak bogov (prva dva dela Rensko zlato in Valkiro so uprizorili že leta 2013). Zadnji večer je bil simfonični, na odru se jim je pridružil mladi uzbekistanski pianist Behzod Abduraimov.
Oba naša glasbena kritika, tako Jure Dobovišek kot Gregor Pompe, sta se strinjala, da je bil prav zadnji simfonični koncert kakovostni vrhunec letošnjih festivalskih dogodkov. Pompe je še dodal, da je produkcijski dosežek vsekakor tudi izvedba celotnega Wagnerjevega prstana v Sloveniji, med drugimi koncerti pa je izpostavil recital s slovito pianistko Martho Argerich.
V tem sta si edina z Mojco Menart, vodjo založniške dejavnosti RTV Slovenija. »Argherichova me je s svojo glasbeno osebnostjo povsem prevzela. Nikoli tudi ne bom pozabila glasbenega poklona, ki nam ga je naklonil Gergijev s svojim orkestrom in odlično izvedbo Kozinove Bele krajine. Predvsem pa smo Festivalu Ljubljana lahko hvaležni za Wagnerjev Prstan, četudi imamo kot ob vsaki tovrstni izvedbi nekaj 'kritiških' pomislekov,« je poudarila Mojca Menart. Doboviška je prepričal še koncertni večer z mezzosopranistko Elino Garanča; ne le zaradi nje, temveč tudi zaradi orkestrskega prispevka Simfonikov RTV Slovenija oziroma deleža avstrijskega dirigenta Iona Marina.
… pa tudi polomije
Ob vrhuncih festivala so bile tudi programske polomije. Za največjo letošnjo je v opernih poznavalskih krogih obveljalo gostovanje Kitajske nacionalne operne hiše iz Pekinga z opero Madama Butterfly. Ne zaradi Puccinija samega, temveč zaradi nedomišljenega in pretenciozno bleščavega poustvarjalskega ponaredka.
Osrednji problem festivalskega programa kritik Dobovišek vidi v tem, da se »mestna« in »direktorjeva« politika ujemata na točki – ugajati vsem hkrati: »Podoba Festivala Ljubljana je kot celota oceane oddaljena od podobe resnega mednarodnega festivala velikega formata, kot je festival v Salzburgu, pa tudi od kakovostnega butičnega/specializiranega formata, kot je na primer naš festival v Radovljici, ki je oblikovan z vrhunsko strokovnostjo enega samega človeka, Domna Marinčiča.« Pompe dodaja: »Večinoma imamo opraviti z zvezdniki, ki pa se zdijo nekam 'nalepljeni', recimo gostovanje igralca Johna Malkovicha, navsezadnje tudi Marthe Argerich. Festival vidim kot velik lonec marsičesa, od tretjerazredne operete do Gergijeva. Zakaj oziroma kakšen je koncept, se sprašujem.«
Organizatorji zadovoljni
Proračun Festivala Ljubljana je znašal 2.800.000 evrov. Mestna občina Ljubljana, ki pokriva tudi plače zaposlenih in nekatere materialne stroške, je leta 2017 prispevala 833.233 evrov, prilivi sponzorjev in donatorjev naj bi bili 880.000 evrov. Izkupiček prodanih vstopnic (z deleži koproducentov vred) je bil 730.000 evrov.
Na festivalu so med že omenjene vrhunce prišteli še gostovanje Orkestra Sanktpeterburške filharmonije, violinistov Robyja Lakatosa in Dimitrija Sitkoveckega, akordeonista Richarda Galliana, muzikale.
Krstno so bili na festivalu uprizorjeni Kálmánova opereta Kneginja čardaša v koprodukciji z zagrebškim gledališčem Komedija, komorna opera Svatba skladateljice Ane Sokolović v koprodukciji s Festivalom Aix-en-Provence ter novi slovenski muzikal Vesna.
