V zadnjih letih se je ljubljanski poletni festival praviloma začenjal z velikimi koncerti, na katerih so igrala in dirigirala različna znana imena. Letošnji otvoritveni dogodek bo nekoliko drugačnega tipa, toda ime ni nič manj zveneče: po skoraj treh desetletjih se namreč v Ljubljano vrača slovita barcelonska skupina La Fura dels Baus, ki bo na Kongresnem trgu pripravila spektakularno izvedbo priljubljene scenske kantate Carmina Burana nemškega skladatelja Carla Orffa. Postavitev, ki že dolga leta uspešno gostuje po vsem svetu, je režiral Carlus Padrissa, eden izmed umetniških vodij katalonskega ansambla.
Pesmi s »čudežnimi slikami«
V Carmini Burani, kantati za simfonični orkester, zbor in vokalne soliste, je Orff sredi 30. let prejšnjega stoletja uglasbil izbrana besedila iz istoimenske srednjeveške pesniške zbirke; večinoma so napisana v latinščini, določa pa jih pretežno posvetna tematika. Pripovedujejo o pomladi, blaginji in ljubezenskih užitkih, toda tudi o minljivosti, opotekavi sreči in nevarnostih skušnjav. Kompoziciji v petindvajsetih stavkih (med njimi je nedvomno najbolj znan uvodni in zaključni O Fortuna) je avtor dodal še podnaslov Posvetne pesmi za pevce in zbore, ki naj jih pojejo skupaj z inštrumenti in čudežnimi slikami. Predvsem navodilo o »čudežnih slikah« se zdi pisano na kožo razkošni vizualizaciji, ki je eden izmed zaščitnih znakov zasedbe La Fura dels Baus.
Ta je nastala leta 1979 v Barceloni. Tako je kolektiv že s prvimi projekti začel razvijati prepoznavno kombinacijo tehnik in postopkov, ki je zaznamovala njihove predstave od druge polovice 80. let naprej. Izrazito poudarjena vloga glasbe, raba strategij uličnega gledališča, premična scenografija, ki vključuje tudi različna dvigala in vozila, projekcije ali prvinske elemente, kot sta voda in ogenj, predvsem pa izbiranje neobičajnih prizorišč, kjer je burno dogajanje pogosto postavljeno med (stoječe) občinstvo – vse to je oblikovalo značilni jezik zasedbe, ki je prišel najbolj v ospredje pri produkcijah velikega formata. Pri nas pa smo ga imeli možnost spoznati leta 1990 v predstavi Tier Mon ob njihovem prvem (in vse do zdaj tudi edinem) gostovanju pri nas.
Osem let gostovanj
V zadnjih dveh desetletjih so svoje delovanje razširili še na področja klasičnega (dramskega) gledališča, opere, filma in celo digitalnega sveta. Po tistem, ko so leta 1992 oblikovali otvoritveno slovesnost olimpijskih iger v Barceloni, pa so se za njihovo delo začela zanimati tudi mnoga velika svetovna podjetja, ki »dihurje iz Bausa« zdaj rada najemajo za pripravo promocijskih in drugih dogodkov. Carmina Burana je še eden iz vrste njihovih uspešnih podvigov – od premiere pred osmimi leti v San Sebastianu je inscenacijo, v kateri ne manjka niti različnih posebnih učinkov, vključno z dišavami, razpršenimi po zraku, videlo že več kot 100.000 gledalcev. Kot pojasnjuje Padrissa, so Orffovo delo razumeli predvsem kot izhodišče za premislek o nenehnih premenah, ki se v življenju dogajajo posamezniku, a tudi o tem, da se noben zamujeni trenutek ne vrne. »Osnovna tema je sicer zelo preprosta, toda hkrati vselej aktualna in vsakomur razumljiva,« meni režiser.
Kantato bodo člani skupine izvedli ob spremljavi orkestra Slovenske filharmonije in zborov Slovenske filharmonije, glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina ter Komornega zbora Ave. Dirigiral bo Josep Vicent, solisti pa bodo Amparo Navarro, Luca Espinosa, Jordi Domenech in Antoni Marsol. Če bo vreme slabo, bo predstava prestavljena na jutri.
