»Bila je nesreča in sodišče tistega dela obtožbe, ki se nanaša na uboj, ne more zaključiti drugače kot z oprostilno sodbo. Je pa res, da je obtoženi grozljivo ravnal s truplom, zato se mu lahko očita kaznivo dejanje skrunitve trupla. A to je tudi vse,« je ljubljanske višje sodnike vneto prepričevala zagovornica 31-letnega Trboveljčana Asmirja Sulejmanovića Irena Ferme. Po tistem, ko je bil Sulejmanović zaradi uboja Branimirja Bajdeta obsojen na 13 let in pol zapora, ko so prišteli še kazen, ker mu je po smrti vzel traktor, in preklicali že prej izrečeno pogojno kazen, pa je dobil enotno kazen 14 let in sedem mesecev, se je Fermetova pritožila. Enako je storilo tudi tožilstvo in obe pritožbi bodo zdaj preučili višji sodniki. Njihova odločitev bo znana čez približno mesec dni. Stranke jo bodo dobile po pošti.
Dežurni krivec
Marca je bil Sulejmanović na okrožnem sodišču spoznan za krivega, češ da je 20. julija lani na Ključevici pod Kumom 63-letnega Branimirja Bajdeta, ki mu je večkrat pomagal pri spravilu lesa, nalašč povozil s traktorjem. Potem mu je na nogo privezal verigo, ga s traktorjem odvlekel do roba gozda in odvrgel v globel. Z Bajdetovim traktorjem se je nato odpeljal do Radeč, kjer je parkiral, nato pa poklical taksi, da ga je odpeljal v Celje. Taksistu je dejal, da gre »na kurbe« in da je »do zdaj delal, zdaj bo pa užival«. Spraševal ga je tudi, koliko stane vožnja do Bosne, in po mnenju senata očitno razmišljal o begu, da bi se izognil kazni. Ženi je po telefonu povedal, da je naredil nekaj groznega, ko je prišel domov, pa mu je takoj oprala oblačila, naročila, naj se znebi škornjev, oba sta tudi zamenjala telefonsko številko.
Kljub temu Sulejmanović vztraja, da je Bajdeta povozil po nesreči. Menda sta se sprla, nato je sedel na traktor, da bi šel v gozd po les. Pritisnil je na plin, takrat pa je pred vozilom nenadoma zagledal senco in zaslišal pok. »Nesreča ga je spravila v obup, zato je šel v hišo in se napil. Policije ni poklical, ker je v svojem okolju veljal za dežurnega krivca za vse, kar se je zgodilo,« je pred višjimi sodniki izjavila odvetnica pred tragedijo že desetkrat obsojenega Sulejmanovića.
Je šlo za denar?
A tožilka Katjuša Čeferin je ob tem opozorila še na eno »podrobnost«. Ko je šel Sulejmanović v hišo, je iz Bajdetove denarnice vzel denar, bilo naj bi najmanj 250 evrov. Zato je tožilka vztrajala, da bi ga morali obsoditi zaradi umora, tako kot so mu očitali v obtožnici, ne pa zaradi (milejšega) uboja, kot se je odločilo okrožno sodišče. Po njenem prepričanju je namreč moril iz koristoljubja. Po besedah ene od prič je tistega dne Bajde od prodaje lesa dobil kar precej denarja, kar je vedel tudi Sulejmanović, saj je bil tam. Ko je Bajde odhajal k zdravniku, je pričo celo prosil, naj ostane na kmetiji skupaj z obtoženim. Pojasnil ji je, da mu ne zaupa, saj mu je že večkrat kaj vzel. Na to se je odzvala odvetnica in opozorila, da je Sulejmanović delal pri Bajdetu, tam je večkrat tudi prespal – kar pomeni, da bi bil lahko prišel do njegovega premoženja tudi drugače, ne da bi mu skrivil las.
Zagovornica je torej vztrajala, da za obsodbo zaradi uboja ni nobenega dokaza, tožilka pa, da bi ga v resnici morali obsoditi zaradi umora, in to na najvišjo, 30-letno zaporno kazen. Če pa bi se sodišče vendarle odločilo za uboj, naj ga zanj obsodi na 15 let, enotno kazen pa določi na 16 let in dva meseca, je predlagala tožilka.
