Nekdanji komunistični partizanski poveljnik in jugoslovanski voditelj Josip Broz - Tito je izgubil osrednji položaj na enem najlepših zagrebških trgov zaradi navadne politične trgovine, potem ko je njegov kip iz predsedniškega urada na Pantovčaku poslala v muzej hrvaška predsednica Kolinda Grabar - Kitarović takoj na začetku svojega mandata leta 2015. Poulične table z Brozovo vojaško titulo in slovitim vzdevkom bodo prav tako končale v kakšnem muzeju, potem ko so jih na trg namestili leta 1946. V teh sedmih desetletjih ni bilo slišati nikogar, da bi se sestal na Titovem trgu, temveč so se dogovarjali za srečanja pri HNK, »zdencu« (Studencu življenja), pravni fakulteti ali lokalu Kavkaz, ki so zaznamovali trg. Titovo ime trga nikoli ni zaživelo, a so si svojci mnogih žrtev komunističnih oblasti kot tudi nasprotniki Tita četrt stoletja prizadevali, da bi spremenili ime prostora, na katerem skorajda ni stanovanjskih prostorov.
Bandićeva kupčija
Preimenovanje Trga maršala Tita je bilo edina programska točka predvolilnega programa skrajno desničarske stranke Neodvisni za Hrvaško, ki sta jo zagnala nekdanji hrvaški minister za kulturo Zlatko Hasanbegović in saborska poslanka Bruna Esih, ki se je v javnosti pojavila leta 2015 kot posebna odposlanka Grabar-Kitarovićeve na spominski slovesnosti v Pliberku. Oba sta lani vstopila v sabor na volilnem seznamu HDZ, nato pa ustanovila svojo stranko. Prestopili so volilni prag na majskih lokalnih volitvah, pet svetnikov pa je postalo iskano blago pri oblikovanju minimalne večine, ki jo je potreboval župan Bandić za potrditev svoje volilne zmage. Pogoj za sodelovanje je bil izpolnitev svetega cilja nove stranke, sprememba imena Trga maršala Tita, čeprav je Bandić do takrat uspešno zavrnil vse poskuse spremembe imena. Še lani je hodil po borčevskih prireditvah s priponko, na kateri je bila Titova podoba, pred volitvami pa je napovedal referendum o spremembi imena trga. Ko je tudi njemu postalo jasno, da brez Neodvisnih za Hrvaško ne bo zagotovil niti tesne večine v 50-članski skupščini, se je premislil.
Spremembo imena so uvrstili na prvo sejo mestne skupščine po poletnih počitnicah. V večurni razpravi so podporniki ideje o spremembi imena trga izpostavljali, da je bil Tito komunistični diktator, ki je odgovoren za smrt več sto tisoč ljudi, posebej po drugi svetovni vojni. Opozicija je poudarjala Titove dosežke v drugi svetovni vojni, antifašizem in ugled v svetu. Zgodovinar Hasanbegović, znan po svojih hvalospevih ustaškemu gibanju, je med drugim povedal, da odločitev predstavlja »majhno in prepozno zadoščanje vsem žrtvam jugoslovanskega komunističnega titoističnega terorja«. Iz opozicijske SDP pa so opozarjali, da niso titoisti, a nasprotujejo spremembi imena, ker so ocenili, da sodi v okvir vse močnejših prizadevanj dela hrvaške družbe za rehabilitacijo in čaščenje ustašev in fašistične NDH.
