Čeprav že nekaj let deluje, kot da se je v njem ustavil čas, Bežigrajčani še vedno vsak dan zahajajo v Linhartov podhod. Nekateri so od njega celo življenjsko odvisni. Stanovalci iz kompleksa Plava laguna in drugi, ki živijo med Linhartovo in Dunajsko cesto, imajo v pohodu namreč najbližjo trgovino z živili, pod zemljo so tudi njim najbližja tržnica, drogerija, čevljar in še kaj. A že več let težko dostopajo do nivoja pod zemljo.

»Čez cesto, pri Plavem baru, so tekoče stopnice in dvigalo. Enako je na drugi strani Dunajske pri Astri, pri Plavi laguni pa nimamo nič. Tekoče stopnice v atriju pri Mercatorju ne delajo in ostanejo nam samo te kamnite stopnice. Nikoli ne morem nakupiti prav veliko, vsak dan grem le po osnovne stvari,« je potarnala ena od gospa, ki so se dopoldne odpravile po nakupih in jutranji odmerek gibanja.

Nekatere bi se z veseljem sprehodile malo dlje do križišča, prečkale cesto in se spustile v podhod z dvigalom, a to ne pride v poštev, saj križišče nima zarisanih prehodov za pešce. S svojimi starejšimi nogami pa tudi zelo težko goljufajo, ker zelena luč, ki je sicer namenjena kolesarjem, ne sveti prav dolgo.

Prav mučno je opazovati, kako se ostareli prebivalci in prebivalke Bežigrada prebijajo po stopnicah tudi na drugi strani podhoda, pri bežigrajski tržnici. »Sploh se ne spomnim več, kdaj so nazadnje delale. Že dolgo ne. Zdaj stojijo in težko grem po njih, saj so stopnice zelo visoke in je treba visoko dvigniti noge,« je na hitro pripomnil starejši gospod, ki redno zahaja na tržnico, saj se mu zdi prav, da podpira lokalno ekonomijo. Prepričan je, da bi z boljšo povezavo do spodnje ravni zaživeli tudi zdaj prazni lokali.

Niso (še) v občinski lasti

Zakaj je pravzaprav podjetje Javna razsvetljava leta 2010 po naročilu občine obnovilo samo dva para tekočih stopnic, preostali trije pari pa stojijo že več kot 20 let? Ker stojijo na različnih parcelah in imajo zaradi tega različne lastnike v zemljiški knjigi. »Sanirane tekoče stopnice so na parceli, na kateri je v nasprotju z zemljišči na območju Plave lagune občina Ljubljana Bežigrad vknjižena kot solastnica stavbe, ki na tej parceli stoji,« odgovarjajo na oddelku za ravnanje z nepremičninami.

Pri nedelujočih tekočih stopnicah pri tržnici, Abanki in Mercatorju je zadeva veliko bolj zapletena. Ob stečaju Gradbenega podjetja Grosuplje (GPG), ki je podhod in kompleks Plava laguna gradilo okoli leta 1973, se je izkazalo, da lastniki nekaterih stanovanj in garaž niso vpisani v zemljiško knjigo oziroma se po podatkih geodetske uprave ves kompleks (vključno s Petrolovo stolpnico, stanovanjskim blokom, parkiriščem, stavbo ministrstva za okolje in prostor…), ki leži na petih parcelah, šteje kot ena stavba s 783 deli.

Postopek vpisa etažne lastnine leta 1996 ni bil dokončan in nastala je velika zmešnjava na površju, še večja pa v podpritličju. Omenjeni trije pari tekočih stopnic nimajo še niti identifikacijske številke za vpis v kataster, so pa, tako kot vsi drugi deli v skupni rabi, v lasti skupnosti lastnikov vseh 783 delov.

Odločiti mora sodnica

Ker stopnice na parcelah v lasti lastnikov v kompleksu Plava laguna niso v občinski lasti, se Mestna občina Ljubljana še ni mogla lotiti njihove obnove. Najprej bi morali lastniki elemente, ki predstavljajo grajeno javno dobro, prenesti na občino, a ker je nemogoče dobiti soglasje od približno 700 pravnih in fizičnih oseb, je nadzorni odbor etažnih lastnikov predlani predlagal vzpostavitev etažne lastnine po nepravdnem postopku. Z zadevo se je začel ukvarjati oddelek za etažno lastnino okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je pred enim letom organiziral ogled podhoda in problematičnih delov kompleksa.

»Postopek je v fazi izdelave izvedenskega mnenja,« so nam pojasnili v občinski službi za pravne zadeve. Zdaj čakajo na izvedenca geodetske stroke, ki ga je določilo sodišče, da pripravi elaborat, na podlagi katerega bo potem lahko geodetska uprava stopnicam podelila samostojne identifikacijske številke. Potem bo lahko tudi sodišče odločalo o lastninski pravici občine do posameznih delov, ki naj bi bili javno dobro.

Na občini pravijo, da trajanje sodnega postopka ni odvisno od njih, si pa prizadevajo, da bi stopnice ponovno delovale še letos. Lastništvo na vseh površinah za pešce so pravočasno prijavili in imajo pripravljeno dokumentacijo iz časa gradnje, s katero ga bodo utemeljili.